divjáti

divjáti
-ám nedov. (á ȃ) 1. divje, razposajeno tekati sem ter tja: ne divjaj, saj si že ves poten; otroci divjajo po sobi, za žogo; divjati gor in dol / krava divja po travniku / ekspr. pri delu kar divja zelo hitro dela // ekspr. zelo hitro se premikati: mudilo se mu je, da je kar divjal v mesto; kam divjaš? / divjati na konju; tako divja z motorjem, da se bo še ubil 2. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja silovito divja; morje divja in veter dviga valove čez krov ladje; na Dolenjskem je zjutraj divjalo neurje s točo; vihar divja že nekaj dni / v dolini so prav takrat divjali najhujši boji; v deželi že več let divja vojna; pren. v njem divja vihar strasti; v srcu mu je divjala jeza; brezoseb. strašno je divjalo v njem 3. v dejanju kazati svojo jezo, togoto: pijan je divjal nad otroki; divja kot obseden 4. ekspr. divje, nepravilno rasti: korenje divja, namesto da bi delalo koren; pren. zadnje čase cene kar divjajo divjajóč -a -e: divjajoč hudournik; divjajoča nevihta; divjajoča žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • bézgati — am nedov. (ẹ̑) nar. dirjati, divjati: otroci so bezgali med bajtami …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bezljáti — ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • búriti — im nedov. (ū ȗ) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti // vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha 2. nepreh., redko… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • divjánje — a s (ȃ) glagolnik od divjati: težko je prenašala njegovo divjanje; divjanje otrok / divjanje sovražnikovih čet / divjanje morja / divjanje cen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drvájsati se — am se nedov. (ȃ) nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati: otroci se drvajsajo po vasi / kod si se pa ves dan drvajsal se potepal, hodil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • goníti — gónim nedov. (ȋ ọ) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok goni mlin in žago; goniti kolo, šivalni stroj / goniti kovaški meh / ekspr., z oslabljenim pomenom: celo dopoldne je gonil cepec mlatil; neutrudno je gonil vesla veslal… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hudoúriti — im nedov. (ū ȗ) ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino // razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izdivjáti se — ám se tudi zdivjáti se ám se dov. (á ȃ) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mòr — môra m (ȍ ó) zastar. umiranje, pomor: v mestu je grozen mor / mor je začel divjati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pregánjati — am nedov. (ȃ) 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver // delati, povzročati, da kaj pri kom… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”