- doséganje
- -a s (ẹ̄) glagolnik od dosegati: doseganje ciljev / tako delo zagotavlja doseganje največjih uspehov / doseganje norme, plana
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
doséganje
Look at other dictionaries:
dosèg — éga m (ȅ ẹ) 1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: žival se mu je približala na doseg; knjiga je na dosegu / ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu // oddaljenost, v katero sega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dosézanje — a s (ẹ̄) doseganje: dosezanje ciljev, namenov / dosezanje časti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izplèn — in izplén éna m (ȅ ẹ; ẹ̑) publ. izkoristek: v železarni so povečali izplen; akcija za doseganje višjega izplena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napétosten — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na napetost: napetostni znaki pri človeku; napetostno stanje ♦ elektr. napetostni impulz; napetostni stabilizator naprava za doseganje stalnosti napetosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
perspektíva — e ž (ȋ) 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rekvizít — a m (ȋ) predmet, priprava, ki se uporablja a) pri uresničitvi, ponazoritvi določenega dejanja, dogodka kake predstave, pripomoček: igralec je postavil rekvizit nazaj v kot odra; skladišče rekvizitov; meči, pepelniki, ponarejeno sadje in drugi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škrób — a m (ọ̑) 1. moki podobna bela snov iz krompirja, žita: dati v živilo škrob / tovarna škroba / lepilo iz škroba / krompirjev, pšenični, rižev škrob // ta snov kot sredstvo za doseganje večje trdote tkanine: zadnji vodi pri izpiranju dodati škrob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utrudíti — in utrúditi im dov. (ȋ ú ū) 1. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: nobeno delo ga ne utrudi; obisk je bolnika utrudil; utruditi vojake z dolgim pohodom; ti trije dnevi so jo zelo, ekspr. do smrti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utrújati — am nedov. (ú) 1. povzročati pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: pretirano delo utruja; dolga hoja ga utruja; bolnika ne bi smeli preveč utrujati / utrujati konje z galopom 2. povzročati, da kaj zaradi dalj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
