- dragónec
- -nca m (ọ̑) nekdaj vojak konjeniške enote: potrdili so ga k dragoncem; četa dragoncev; pije ko dragonec veliko, zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dragónec
Look at other dictionaries:
dragónar — ja m (ọ̑) 1. dragonec: oddelek dragonarjev // ekspr. postavna, navadno tudi odločna ženska: ta ženska je pravi dragonar 2. pas na hrbtni strani oblačila, prišit samo na koncih: plašč z dragonarjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dragónski — a o (ọ̑) pridevnik od dragonec: dragonski polk, poročnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
