drobíti

drobíti
-ím nedov. (ȋ í) 1. delati iz česa majhne, drobne dele: drobiti kamenje, premog; mati je drobila žgance; suhe veje so se drobile pod nogami; seno je tako suho, da se kar drobi / drobiti kruh v kavo / drobiti lešnike z zobmi treti; pren., pesn. ura je enakomerno drobila čas // publ. deliti, cepiti: drobiti industrijske organizacije; drobiti kmečka posestva / drobiti dejavnost, delo // knjiž. delati kaj manj trdno, močno: slaba organizacija drobi delovne moči; drobiti sovražnikovo obrambo; težke razmere so drobile voljo in živce uničevale 2. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: dekletce je drobilo zraven matere; vsa razburjena je drobila proti domu / drobiti korake 3. živahno oglašati se s kratkimi glasovi: ščinkavci veselo drobijo; pren. mala dva zvonova sta prijetno drobila // ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: drobil je razne zgodbice o svojem znancu / drobila sva o vsem mogočem // ekspr. lahkotno peti ali igrati: ves dan je drobila tisti znani napev; pastirček si drobi na piščalko 4. ekspr. po malem, počasi jesti: drobil je velik kos kruha; suh je, čeprav zmeraj kaj drobi 5. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: na lesene strehe je drobil dež; drobiti s prsti po mizi ◊ lov. divji petelin drobi poje začetni del svojega speva; mat. drobiti pretvarjati višje merske enote v nižje drobèč -éča -e: v daljavi se je oglašal ščinkavec, drobeč svojo pesem; lahni, drobeči koraki

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • drobiti — dròbiti (što) nesvrš. <prez. īm, pril. sad. bēći, gl. im. bljēnje> DEFINICIJA 1. pokretima prstiju ili oruđem nešto sitniti; mrviti 2. pren. glupo i uprazno pričati; lupetati FRAZEOLOGIJA drobiti (gluposti) pričati gluposti ONOMASTIKA pr.… …   Hrvatski jezični portal

  • dròbiti — (što) nesvrš. 〈prez. īm, pril. sad. bēći, gl. im. bljēnje〉 1. {{001f}}pokretima prstiju ili oruđem nešto sitniti; mrviti 2. {{001f}}pren. glupo i uprazno pričati; lupetati ⃞ {{001f}}∼ (gluposti) pričati gluposti …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • mléti — méljem nedov., mêlji meljíte (ẹ) 1. z napravo drobiti žito: mlinar melje; mleti ječmen, koruzo, pšenico; mleti za peko; prinesti, pripeljati mlet / mleti na kamen z mlinskim kamnom; takrat so še mleli na žrmlje / ti mlini več ne meljejo ne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mȑviti — (što, se) nesvrš. 〈prez. īm (se), pril. sad. vēći (se), gl. im. vljēnje〉 1. {{001f}}(što) a. {{001f}}krutu tvar pretvarati u mrve; drobiti b. {{001f}}pren. razg. uništavati, satirati 2. {{001f}}(se) a. {{001f}}pretvarati se u mrve; drobiti se b.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • tȕcati — (koga, što, se) nesvrš. 〈prez. ām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(što) udaranjem drobiti, pretvarati u sitne komade ili u prah; razbijati, sitniti (šećer u mužaru) [∼ kamen drobiti kamen, proizvoditi tucanik] 2.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • mrviti — mȑviti (što, se) nesvrš. <prez. īm (se), pril. sad. vēći (se), gl. im. vljēnje> DEFINICIJA 1. (što) a. krutu tvar pretvarati u mrve; drobiti b. pren. razg. uništavati, satirati 2. (se) a. pretvarati se u mrve; drobiti se b. pren. raspadati… …   Hrvatski jezični portal

  • tucati — tȕcati nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (što) udaranjem drobiti, pretvarati u sitne komade ili u prah; razbijati, sitniti (šećer u mužaru) [tucati kamen drobiti kamen, proizvoditi tucanik] 2. (komu) razg. s… …   Hrvatski jezični portal

  • žvéčiti — im nedov. (ẹ ẹ̄) 1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel // imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • дробить — дроблю, укр. дробити – то же, ст. слав. дроблѭ, дробити θρύπτω (Супр.), болг. дробя, сербохорв. дро̀бити, словен. drobiti, чеш. drobiti, польск. drobic, н. луж. drobis. Родственно гот. gadraban выдалбливать, вырубать ; см. Mi. EW 50; Бернекер 1,… …   Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера

  • atomizírati — (što) dv. 〈prez. atomìzīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 (raz)drobiti na najmanje dijelove, usitniti/sitniti do najveće moguće mjere (obično o pojmovima) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”