dŕsanje

dŕsanje
-a s (ȓ) glagolnik od drsati: zaradi drsanja se je blago na komolcih hitro obrabilo / gledal je njeno počasno drsanje k vratom / otroci se že veselijo kepanja in drsanja; gojiti drsanje; ukvarjati se z drsanjem / zmagati v drsanju ♦ šport. hitrostno drsanje; umetnostno ali umetno drsanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • drsálka — e ž (ȃ) nav. mn. kovinska priprava za drsanje, ki se pritrdi na čevlje: pripeti, priviti si drsalke na čevlje; otroci so na drsalkah švigali sem in tja ◊ muz. kovinska ploščica, s katero se pri igranju brenka po strunah e [lk in u̯k] ž (ȃ)… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • uméten — tna o prid. (ẹ ẹ̄) 1. narejen, nastal kot rezultat človekovega dela, ne narave same: umetni dež, led, sneg; umetni potresi; umetna svetloba; umetna snov; rože niso prave, ampak umetne; naravna in umetna vlakna; to jezero je umetno / umetni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • umétnosten — tna o prid. (ẹ) nanašajoč se na umetnost: umetnostne smeri; umetnostna dela / umetnostni čut, nazor / umetnostna vzgoja / umetnostni spomeniki; umetnostna galerija; umetnostna kritika, zgodovina ♦ šport. umetnostno drsanje drsanje, pri katerem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drsálec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor se drsa: na drsališču je vsako nedeljo veliko drsalcev // športnik, ki goji drsanje: nastop mladih drsalcev; bil je zares odličen drsalec 2. zool. kljunata žuželka, ki drsi po vodni gladini, Gerris lacustris …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drsálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na drsanje: drsalni šport; drsalna revija / drsalni čevlji čevlji, na katerih so pritrjene drsalke; drsalni par ♦ šport. drsalni korak tehnika smučanja, pri kateri je gibanje takšno kot pri drsanju 2. nanašajoč se …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drsalíšče — a s (í) urejen prostor z ledeno ploskvijo za drsanje: vsak dan se hodi drsat na drsališče / pokrito drsališče; umetno drsališče z umetno vzdrževanim ledom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drsálnica — e ž (ȃ) zglajen poledenel pas ali proga za drsanje: otroci so si na klancu delali drsalnico …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drsálo — a s (á) redko orodje za drsanje, strganje: z drsalom je poravnal kup gramoza na cesti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dŕsati — am nedov. (ȓ) 1. premikati (se) po čem z dotikanjem: roka je v temi drsala po vratih in iskala kljuko; drsati s komolcem po mizi; drsati s palico po tleh / kolo (se) drsa ob blatnik (se) drgne, zadeva // drsaje hoditi: nog ni več privzdigovala,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dŕsnica — e ž (ȓ) zglajen poledenel pas ali proga za drsanje: na poti v šolo so otroci delali drsnice; na tleh je bilo gladko kot na drsnici ♦ strojn. ploskev strojnega dela, po kateri drsi drug del stroja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”