drugáčnost

drugáčnost
-i ž (ȃ) lastnost, značilnost drugačnega: boleče se je zavedala svoje drugačnosti, zato je bila pretirano občutljiva / ne moremo odločati o svoji takšnosti ali drugačnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • ločeválen — lna o prid. (ȃ) 1. s katerim se ločuje: ločevalni postopek 2. lingv. ki izraža različnost, drugačnost: mesto poudarka v besedi ima včasih tudi ločevalni pomen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razlikoválen — lna o prid. (ȃ) 1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega: razlikovalne črtice / razlikovalna znamenja // po katerem je kaj različno, drugačno od drugega: razlikovalne lastnosti rastlin / spoznati kaj po razlikovalnih… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razločeválen — lna o prid. (ȃ) 1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega: razločevalna sredstva; razločevalno znamenje // po katerem je kaj različno, drugačno od drugega: razločevalni element; razločevalne značilnosti pojavov / iskati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • svój — svôja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo 2. izraža splošno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • svôjost — i ž (ó) knjiž. 1. posebnost, drugačnost koga, česa, glede na ljudi, stvari iste vrste: njegova svojost jo privlači; svojost oblačenja / pogrkovanje je njihova družinska svojost značilnost; razčlenjevanje osebnosti in njenih svojosti posebnih… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”