Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
grúdast — a o prid. (ú) poln grud: grudasta pot; žene so bile sklonjene nad grudasto zemljo / grudast sladkor ki je v grudah ♦ geogr. grudasto gorovje gorovje, ki je glede na prvotno obliko zelo preoblikovano in po notranjih premikih razkosano na posamezne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gúbast — a o prid. (ú) ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev ♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlád — a o tudi ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladič ȃ) 1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek; ljubitelj mladih živali; misliš, da boš zmeraj mlad; moral je umreti mlad; ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagúbati — am dov. (ū) narediti gube: skrbi so mu nagubale obraz / nagubati blago, zavese / pri sedenju se ji obleka naguba zmečka nagúban a o: nagubana koža; nagubano čelo; rada nosi nagubana krila ♦ geogr. nagubano gorovje gorovje, katerega oblika in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čudnolík — a o prid. (ȋ ȋ) zastar. ki je čudne, nenavadne oblike: gorovje čudnolikih obrisov; čudnolike podobe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
do — prisl. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: vas ima do sedemdeset hiš; do dvajset minut hoda / lahko napišeš do sto vrstic največ predl., z rodilnikom 1. za izražanje meje v prostoru a) do katere sega dejanje: priteči do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
donebésen — sna o prid. (ẹ̑) ekspr. visok, kot bi segal do nebes: iz hiše so švignili pošastni donebesni plameni; v mestu so same visoke hiše in donebesni stolpi; donebesno gorovje // zelo glasen: slišati je bilo donebesne krike; donebesno vpitje /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
górje — a s (ọ̑) star. gore, gorovje: nad gozdovi se dviga sivo belo skalnato gorje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gríntavec — vca m (í) 1. apnencu podobna, zelo krušljiva kamnina; dolomit: to gorovje sestavljajo grintavec in druge kamnine 2. bot. rastlina z modrimi, vijoličastimi ali rumenkasto belimi cveti v glavicah, Scabiosa: blesteči grintavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izjésti — jém tudi zjésti zjém dov., 2. mn. izjéste tudi zjéste, 3. mn. izjedó tudi izjéjo tudi zjedó tudi zjéjo; izjéj in izjèj izjéjte tudi zjéj in zjèj zjéjte; izjédel izjédla tudi zjédel zjédla, stil. izjèl izjéla tudi zjèl zjéla (ẹ) 1. z grizenjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
