hribovít

hribovít
-a -o prid. (ȋ) ki ima veliko hribov: hribovita dežela, pokrajina

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • hríb — a m (í) 1. višja vzpetina zemeljskega površja: za vasjo se dvigajo hribi; studenec izvira izpod hriba; priti s hriba v dolino; iti čez hrib; vas leži pod hribom; podolgovat, strm, visok hrib; pobočje, vrh hriba / sneg je pokril hribe in doline /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hríbast — a o prid. (í) podoben hribu: hribasti valovi // redko hribovit: hribasta pokrajina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hribàt — áta o prid. (ȁ ā) redko hribovit: hribat teren …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • terén — a m (ẹ̑) 1. zemljišče, svet: teren se pogreza, useda; na drugi strani hriba se je teren spremenil; pripraviti teren za gradnjo; zravnati teren; hribovit, nagnjen, položen teren; ilovnat, kamnit, peščen teren; močviren, suh teren; spolzek teren;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zapréti — prèm dov., zapŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”