izlóček

izlóček
-čka m (ọ̑) 1. nav. mn., biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne: maščobni, sluzasti izločki; neprijeten vonj izločkov / kožni, telesni izločki; izloček bobrove žleze / izločki iglavcev 2. redko izmeček, izvržek: v tovarni so zmanjšali odstotek izločkov / počuti se kot izloček družbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • bísus — a m (ȋ) zool. izloček žleze bisovnice, ki se strjuje v svilaste lepljive niti tudi bís a m (ȋ) pri starih narodih fina lanena tkanina: oblačila iz bisusa in svile …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bízam — a m (ȋ) 1. dragoceno krzno podgane pižmarice: siv bizam 2. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: diši po bizamu; neskl. pril.: bizam plašč …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bobrovína — e ž (í) 1. bobrovo krzno: ovratnik iz dragocene bobrovine 2. močno dišeč izloček iz bobrove žleze: bobrovino so nekdaj uporabljali za zdravilo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cíbet — a m (ȋ) močno dišeči izloček žleze ob zadnjični odprtini cibetovke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izločína — e ž (í) biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne; izloček: koristne, škodljive izločine; apnenčaste izločine mehkužcev / dišeča izločina iz bobrove žleze; pren., ekspr. industrijske izločine so že precej uničile rastlinstvo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izločnína — e ž (ȋ) biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne; izloček: izločnine nekaterih žuželk so strupene / izločnine kožnih žlez …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lój — a tudi á m, mest. ed. tudi lôju (ọ̑) 1. maščobno tkivo pri govedu, ovcah, kozah: loj se nabira; odstranjevati zaklani živali loj / cvreti loj; dva kilograma loja / goveji loj; mazilo iz ovčjega loja ♦ vet. krovni loj na površini trupa zaklane… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lójnica — e ž (ọ̑) anat. kožna žleza, ki izloča loj: izloček lojnic; gnojno vnetje lojnice / žleze lojnice in znojnice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • máslo — a s (á) 1. maščoba, pridobljena iz smetane: maslo je sveže; maslo je postalo žarko; delati, gnesti, mesti maslo; namazati kruh z maslom; zabeliti z maslom; mehek, rumen kot maslo / čajno maslo boljše surovo maslo; kuhano maslo ki se mu s kuhanjem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • medóvnik — a m (ọ̑) nav. mn., bot. žleza, navadno v cvetu, ki izloča nektar: izloček medovnikov / cvetni medovniki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”