izselíti

izselíti
-sélim dov. (ȋ ẹ́) povzročiti, da kdo zapusti svoje bivališče: izseliti stranke iz stanovanj; izseliti prebivalce z ogroženega področja / Nemci so prisilno izselili naše ljudi izselíti se zapustiti svoje bivališče: sosedje so se izselili / izseliti se v tujino / zaradi gnilobe se čebele izselijo iz panja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • Amêrika — e ž (ȇ) celina med Atlantskim in Tihim oceanom: Severna Amerika; odkritje Amerike / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike ∙ iron. misli, da bo odkril Ameriko kaj novega; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek // pog.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • deložírati — am dov. in nedov. (ȋ) prisilno izseliti koga iz stanovanjskih ali poslovnih prostorov: vse kaže, da jih bo treba deložirati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • emigrírati — am dov. in nedov. (ȋ) izseliti se v tujino, zlasti iz političnih vzrokov: pred naraščajočo fašistično močjo je emigriral v Ameriko / obubožani kmetje so množično emigrirali v ekonomsko razvite države …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fúč — prid. neskl. (ȗ) pog., ekspr., v povedni rabi 1. uničen, propadel: čevlji so že fuč; pohištvo bo kmalu fuč; če bo vojna, bo vse fuč; z gostilno je fuč, izseliti se bo treba 2. ki je minil, prešel: fuč so mastni zaslužki; njena mladost je za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iz... — ali iz... in z... ali iz... in s... ali iz... tudi z... ali iz... tudi s... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z iz, izpod za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti iz notranjosti česa navzven: izbrizgati, izčenčati,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izselítev — tve ž (ȋ) glagolnik od izseliti: izselitev so hitro opravili; množična izselitev; izselitev strank iz stanovanj; izselitev iz domovine; izselitev v tujino / prisilna izselitev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odselíti — sélim dov. (ȋ ẹ) redko izseliti: prebivalci so zahtevali, naj ga kaznujejo ali odselijo odselíti se zapustiti svoje bivališče: po moževi smrti se je odselila; za stalno se odseliti / odseliti se iz domače hiše, od staršev; odseliti se k sinu, v …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pesják — a [pǝs] m (á) 1. zaprt, ograjen prostor za pse: odpreti pesjak; kupci so se gnetli pred pesjaki // slabš. tesen, zaprt prostor sploh: iz tega pesjaka se morate izseliti; ne da se živeti v takem pesjaku 2. nav. ekspr. pasja hišica, pasja uta:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prebiválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prebiva na določenem ozemlju, področju: skoraj vsi prebivalci so se udeležili proslave; mesto ima pet tisoč prebivalcev; izseliti prebivalce iz poplavljenih vasi; popisati prebivalce; prvotni prebivalci; prebivalci… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tréščiti — im dov. (é ẹ̑) 1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”