izstópati

izstópati
-am nedov. (ọ̄) 1. stopati iz česa, navadno iz prevoznega sredstva: potniki izstopajo iz vlaka; izstopati pri zadnjih vratih / divjačina izstopa iz gošče 2. prihajati iz česa, na površje: čelna arterija izstopa tik nad obrvjo / potne kapljice so mu izstopale po telesu 3. prenehati biti član kake organizacije, društva: zaradi tega dogodka so množično izstopali iz društva / dov. z današnjim dnem izstopam iz kluba 4. postajati (zelo) opazen, viden: shujšal je, tako da mu ličnice izstopajo; žile mu izstopajo od napora / razlike med mestom in podeželjem so vse bolj izstopale / na sliki preveč izstopa temna podlaga // knjiž. biti boljši, imeti večje uspehe kot drugi: na tekmovanju so izstopali zlasti francoski smučarji; izstopati po znanju ∙ publ. izstopa zlasti problem ureditve vodovoda je pomemben, pereč izstopajóč -a -e: izstopajoči potniki; izstopajoč problem; zelo izstopajoče ličnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • frléti — ím nedov. (ẹ í) 1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku 2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli 3. pog., ekspr. kazati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glédati — am nedov., gléj in glèj gléjte, stil. glédi glédite (ẹ ẹ̑) 1. upirati, usmerjati pogled kam: stala je in gledala; gledal je proti planinam; gledati na vse strani; gledati skozi okno; težko gledam v tako močno svetlobo; molčal je in gledal v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izstópanje — a s (ọ̄) glagolnik od izstopati: poskrbeti za varno vstopanje in izstopanje potnikov / izstopanje iz organizacije …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krpàn — ána m (ȁ á) 1. ekspr. velik, zelo močen človek: ta je bil pravi krpan 2. pog. avtobus z deljeno karoserijo, navadno v mestnem prometu: izstopati iz krpana …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kúkati — 1 am nedov. (ū ȗ) 1. oglašati se z glasom kuku: kukavica kuka 2. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, ki je podoben glasu kukavice, naznanjati čas: ima uro, ki kuka 2 am nedov. (ū ȗ) 1. nav. ekspr. gledati, navadno skrivoma, pritajeno:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”