- izterjevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od izterjevati: izterjevanje davka, dolga
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dávčen — čna o prid. (á) nanašajoč se na davek: davčni sistem; davčna obveznost, olajšava; davčna politika / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izterjávanje — a s (ȃ) izterjevanje: izterjavanje davka, dolga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izterjeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na izterjevanje: izterjevalni postopek / izterjevalni stroški / izterjevalni organ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privíti — víjem dov. (í) 1. z vrtenjem v določeno smer a) namestiti: priviti pokrovček na kozarec; priviti vijake, žarnico; priviti s ključem / na leseno steno je privil kljuke za obešanje plaščev z vijakom, vijaki pritrdil b) narediti, da kaj močneje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
viják — a m (á) 1. valjast predmet z navoji za pritrjevanje, povezovanje: vijaki so popustili; izviti, priviti vijak; pritrditi z vijakom; jeklen, lesen, medeninast vijak; glava, navoji vijaka; tovarna vijakov; vijaki in matice / napenjalni vijak pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika