Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ávtoizvóšček — in ávto izvóšček čka m (ȃ ọ̑) raba peša voznik taksija: kot avtoizvošček je prav dobro zaslužil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fijákar — ja m (ȃ) pog. kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo; izvošček, prevoznik: najeti fijakarja; dunajski fijakarji / peljati se s fijakarjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvóščkovski — a o (ọ̑) pridevnik od izvošček: izvoščkovski konj; izvoščkovska kočija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
latérna — tudi latêrna e ž (ẹ̑; ȇ) 1. preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi: obesiti laterno na voz; prižgati laterno; vzdignil je laterno in posvetil po dvorišču / hlevska laterna 2. star. svetilka sploh:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
