- krtáčiti
- -im nedov. (á ȃ) čistiti, gladiti s krtačo: krtačiti obleko / krtačiti živino / ekspr. ves dan ga je samo krtačil ošteval, zmerjal
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
krtáčiti
Look at other dictionaries:
kònj — kônja m, mest. ed. kônju in kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. kônjih tudi kónjih (ȍ ó) 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe: konj ga je brcnil; konj bije s kopiti ob tla; konja sta hrzala, prhala in se vzpenjala;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kosmatíti — ím nedov. (ȋ í) delati kaj kosmato: kosmatiti pletenine; kosmatiti in krtačiti / kosmatiti površino tkanine ♦ teh. na grobo obdelovati površino lesa, kovin kosmatíti se tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini: blago se kosmati /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krtáčenje — a s (á) glagolnik od krtačiti: krtačenje obleke / krtačenje živine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potéza — e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od potegniti: poteza s čopičem, peresom; poteza z roko / krtačiti si lase s hitrimi potezami potegljaji; z odločno potezo je prečrtal stavek // šah. premaknitev figure po določenem pravilu na drugo polje: izsiliti potezo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ščetáti — ám in ščétati am nedov. (á ȃ; ẹ̑) star. krtačiti: ščetati uniformo / ščetati živali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ščétkati — am nedov. (ẹ̑) čistiti, gladiti s ščetko: ščetkati lase; ščetkati si nohte / ščetkati čevlje, obleko krtačiti ♦ usnj. ščetkati usnje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
