kupíti

kupíti
in kúpiti -im dov. (ȋ ú) 1. dobiti kaj tako, da se plača dogovorjena cena: kupiti avto, hišo; mleko imamo že doma, kupiti je treba še kruh; kupiti veliko posestvo; avto je kupil od znanca; kupila je obleko za otroka; kupiti na semnju, v trgovini; pri katerem trgovcu si to kupil / pog. vse kupi v samopostrežni trgovini kupuje / kupiti za lire / kupi mi časopis / ekspr. kupiti za smešno ceno poceni; ekspr. kupiti za drag, majhen denar veliko, malo plačati za kaj; kupiti po nizki, visoki, znižani ceni / pog. kupiti z dinarji plačati z dinarji / kupiti na kredit; kupiti na upanje // dobiti pravico do uporabe s plačilom: kupiti ložo v gledališču / kupiti pravico do privatnega trgovanja / kupiti licenco 2. ekspr. podkupiti: kupili so ga z zlatom; sodnik se ni dal kupiti // dobiti kaj s podkupovanjem: ljubezen je skušal kupiti; čast, slavo (si) je moral kupiti / kupiti glasove na volitvah 3. izraža, da je kaj kje kupcem na razpolago: vstopnice (lahko) kupite tudi tik pred predstavo; brezoseb. to se kupi samo za devize 4. igr. dobiti, vzeti po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno: zdaj ti kupiš; kupiti asa ● evfem. pri sosedovih bodo kupili soseda bo rodila; star. ženinu so leta kupili dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog. avto je kupil pod roko nezakonito, skrivaj; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal kúpljen -a -o: blago je kupljeno v trgovini ∙ knjiž. kupljena ljubezen ljubezen, pri kateri je treba partnerja plačati

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • kupiti — kȕpiti (koga, što) nesvrš. <prez. īm, pril. sad. pēći, prid. trp. pljen, gl. im. pljēnje> DEFINICIJA 1. pribirati ili uklanjati dizanjem s podloge [kupiti mrvice] 2. pribirati, skupljati (na jedno mjesto) [kupiti bodove] FRAZEOLOGIJA kupiti …   Hrvatski jezični portal

  • kupiti — kúpiti (što) svrš. <prez. kȗpīm, pril. pr. īvši, prid. trp. kȗpljen> DEFINICIJA 1. dobiti u vlasništvo plaćanjem, određene cijene 2. (koga) pejor. a. novcem, mitom i sl. postići da tko radi i djeluje prema namjerama onog tko plaća b.… …   Hrvatski jezični portal

  • kúpiti — (što) svrš. 〈prez. kȗpīm, pril. pr. īvši, prid. trp. kȗpljen〉 1. {{001f}}dobiti u vlasništvo plaćanjem, određene cijene 2. {{001f}}(koga) pejor. a. {{001f}}novcem, mitom i sl. postići da tko radi i djeluje prema namjerama onog tko plaća b.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • kupiti — kȕpiti se nesvrš. <prez. īm se, pril. sad. kȕpēći se, gl. im. kȕpljēnje> DEFINICIJA 1. skupljati se 2. odlaziti FRAZEOLOGIJA kupi se! gubi se! nestani! ETIMOLOGIJA vidi kup …   Hrvatski jezični portal

  • prekupiti — prekúpiti (što) svrš. <prez. prèkūpīm, pril. pr. īvši, prid. trp. prèkūpljen> DEFINICIJA 1. ponovo kupiti ono što je kupac prodao 2. kupiti što od onoga koji to preprodaje ETIMOLOGIJA pre 1 + v. kupiti …   Hrvatski jezični portal

  • pokupovati — pokupòvati (što) svrš. <prez. pokùpujēm, pril. pr. āvši, prid. trp. pȍkupovān> DEFINICIJA sve redom kupiti, kupiti sve što je na prodaju ETIMOLOGIJA po + v. kupiti, kupovati …   Hrvatski jezični portal

  • dokupiti — dokúpiti (što) svrš. <prez. dòkūpīm, pril. pr. īvši, prid. trp. dòkūpljen> DEFINICIJA 1. kúpiti uz ono što je već kupljeno [dokupiti još pet kilograma voća] 2. kupiti toliko da što bude cjelovito [dokupiti radni staž] ETIMOLOGIJA do 1 + v.… …   Hrvatski jezični portal

  • kárta — 1 e ž (ȃ) 1. papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu; zemljevid: obesiti karto na steno; izdelovanje kart / karta Slovenije, sveta 2. s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vréča — e ž (ẹ) 1. priprava iz kosa tkanine, papirja, sešitega, zlepljenega na treh straneh, za shranjevanje, prenašanje česa drobnega, sipkega: napolniti, zavezati vrečo; stresti krompir iz vreče; metati, sipati v vrečo; papirnata, platnena,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žákelj — klja m (á) pog. vreča: zavezati žakelj; stresti žito iz žaklja; nesti kaj v žaklju; raztrgan žakelj / oprtati si težek žakelj / kupiti žakelj moke; dati konju žakelj sena ● pog., evfem. držati žakelj biti soudeležen pri kraji, ropu; zastar. dati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”