- kvalifikátor
- -ja m (ȃ) lingv. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na nevtralnost in slovnično kategorijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kvalifikátor
Look at other dictionaries:
normatíven — vna o prid. (ȋ) nanašajoč se na normo, pravilo, zakon: pedagogika obravnava predvsem normativno, psihologija pa empirično stran človekovega razvoja / normativna trditev, zahteva; njegova estetika hoče biti normativna / normativni posegi v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvalificírati — am dov. in nedov. (ȋ) narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela, usposobiti: kvalificirati turistične delavce; kvalificirati je treba delovno silo; kvalificiral se je z delom in učenjem / šola jih je kvalificirala za različne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekliceváti — újem nedov. (á ȗ) 1. razglašati kaj za neveljavno: preklicevati dokumente v časopisu / preklicujem osebno izkaznico na ime Janez Gorenc / dov. ta kvalifikator preklicuje prejšnjega 2. razglašati vesti, trditve za neresnične, navadno v časopisu:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
terminolóški — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na terminologe ali terminologijo: terminološki nesporazum; terminološka neenotnost / terminološki kvalifikator, slovar; terminološka besedna zveza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
