lákomen

lákomen
-mna -o prid. (á) ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: lakomen človek; poznali so jo, da je lakomna / lakomen zemlje; časti nisem lakomen; lakomen po denarju // navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po kaki jedi: biti lakomen na meso; polhi so lakomni na hruške // ki izraža lakomnost: lakomen pogled; lakomni prsti so segli po cekinu lákomno prisl.: lakomno jesti; oči se mu lakomno svetijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • nènasíten — tna o prid. (ȅ í ȅ ȋ) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gládov — a o tudi gladóv in gladòv óva o prid. (ā; ọ; ȍ ọ) nar. požrešen, lakomen: Odmerili so mu kos vrta in njivo. Saj brat res ni bil gladov (F. Bevk) …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gladóven — in gládoven vna o prid. (ọ̄; ā) 1. nar. lačen: mukanje gladovne živine / obsojeni so bili na gladovno smrt od lakote // požrešen, lakomen: zelo je gladoven na meso 2. v zvezi gladóvna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gólt — a [u̯t] m (ọ̑) ekspr. žrelo, grlo: zinil je, da se mu je videlo v golt; grižljaj se mu je zataknil v goltu ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, pohlepen // slabš., redko usta: zaprl mu je golt ◊ anat. prehod iz ustne votline v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lákom — a o prid., tudi neskl. (á) star. lakomen: nikoli ni imel zadosti, tako je bil lakom / tujec lakom; sam.: lakom se ni bal nevarnosti, če je le slutil dober zaslužek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lákomiti se — im se nedov. (á) knjiž., redko biti lakomen česa: lakomiti se tuje zemlje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lákomnež — a m (á) ekspr. lakomen človek: bil je oderuh in lakomnež …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lákomnik — a m (á) ekspr. lakomen človek: bil je lakomnik in skopuh; brezsrčen lakomnik / kot psovka ali še nimaš dovolj, lakomnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lákota — e ž (á) 1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lákoten — tna o prid. (á) 1. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: lakoten gospodar / biti lakoten na zemljo // ki čuti, ima strastno željo po jedi: lakotna čreda volkov; pren. tista zemlja je lakotna, brez gnoja ne bo rodila 2 …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”