lákoten

lákoten
-tna -o prid. (á) 1. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: lakoten gospodar / biti lakoten na zemljo // ki čuti, ima strastno željo po jedi: lakotna čreda volkov; pren. tista zemlja je lakotna, brez gnoja ne bo rodila 2. ekspr., redko poželjiv: lakotna ženska ● star. čakala jih je lakotna smrt smrt od lakote; star. lakotna leta v 19. stoletju leta, ko je bila lakota lákotno prisl.: lakotno jo gleda; lakotno jesti požrešno

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”