lésti

lésti
lézem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce // premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze; čebele lezejo po satu; muha leze po šipi / tiger leze proti svoji žrtvi se plazi // navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami: lesti izpod postelje, s skale; lesti skozi okno; previdno je lezel v vodo / gledati otroka, kako hitro leze / lesti čez ograjo, na drevo plezati 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se: veslali so proti toku, zato je čoln samo lezel; vlak leze po strmini / prihuljene postave so lezle iz teme; bolnik leze od postelje k mizi; skupina planincev leze proti vrhu; upognjen pod težkim bremenom leze navkreber / ko je začutil nevarnost, je njegova roka previdno lezla proti orožju / kazalec leze proti dvanajsti; sonce leze višje in višje; pren. njegov pogled je lezel po obrazih prisotnih // počasi teči, polzeti: znojne kaplje mu lezejo po čelu; solza leze po licu / reka leze po ravnini 3. ekspr. hoditi, iti: kadar je mogel, je lezel v mesto; kaj pa lezeš tja, če si bolan; lezeš kot polž zelo počasi / lesti po vseh štirih 4. nav. ekspr., s prislovnim določilom prodirati, riniti iz česa ali v kaj: žebelj leze iz deske; kol pod težkimi udarci počasi leze v tla / prva travica že leze iz zemlje // počasi v majhni količini, stopnji prihajati: iz vseh razpok je lezla voda / ekspr. jutranja svetloba leze skozi nizka okna / mraz leze v sobo, v telo 5. navadno s prislovnim določilom počasi se premikati s prvotnega, navadnega mesta: naramnica ji leze z rame; nahrbtnik mu leze na stran; hlače lezejo dol / ne maram nositi te rute, ker leze 6. s prislovnim določilom večati področje svojega delovanja, vplivanja: mraz mu leze po hrbtu; prijetna toplota leze po telesu; utrujenost leze po žilah; bolečina v nogi leze višje in višje // rastoč pokrivati vedno večjo površino: slak leze čez plot; bršljan leze po razvalinah 7. ekspr., navadno v zvezi z v počasi se bližati čemu (slabemu): poletje že leze v jesen; mož že leze proti sedemdesetemu letu / ali ne vidiš, da lezeš v nesrečo / lesti v dolgove; bolj in bolj so lezli v revščino 8. ekspr. počasi minevati: ure lezejo; čas leze po polževo ● ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; ekspr. od presenečenja so mu oči lezle iz jamic gledal je z vedno bolj izbuljenimi očmi; ekspr. gledali so, kako na obzorju vedno bolj leze iz morja gorata obala so najprej vidni vrhovi obale, nato pa vsa; ekspr. sonce leze izza hriba vzhaja, za hrib zahaja; ekspr. zelenje že leze proti vrhu hriba tudi drevje, ki raste bolj blizu vrha, že zeleni; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; ekspr. tak je, da pred težavami leze na kup postaja malodušen; ekspr. molčal je in kar lezel na kup, vase iz zadrege, žalosti, ponižnosti se je držal sključeno; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati zravnano; šalj. pijača mu že leze v glavo opijanja se, postaja pijan; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo; ekspr. cesta se vijuga po dolini in leze v hrib se vzpenja; ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; šalj. to vino je tako, da leze v lase je močno; ekspr. mož leze v leta počasi se stara; pog., ekspr. lesti komu v zadnjico, nekam, vulg. v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; žarg. učenec komaj leze težko izdeluje v šoli; pog. blago leze narazen postaja vedno tanjše, se na več mestih trga; ekspr. lica mu lezejo narazen od zadovoljstva poteze obraza kažejo, da je zadovoljen; ekspr. posestvo, premoženje leze narazen se manjša, propada; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • lesti — lèsti vksm. Vi̇̀štos lẽsa grūdus …   Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas

  • lesti — lèsti, lẽsa, lẽsė 1. tr. SD457, R, K imti maistą snapu: Gaidys per tvorą perlips ir belès J. Sako, kad kielės bitis lẽsančios Mžk. Prilesus višta per tvorą peršoka ir vėl lesa LTR(Krk). Kad vištos žolę lesa, tai bus dargana Srv. ^ Ir gaidys… …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • lėšti — lė̃šti, ta ( a), o intr. 1. aprimti, atlyžti: Jei negini dirbti, ko noria, tai priešginas lė̃šta, o jei ne, tai jis ant stičo dirba J. 2. mažėti, slūgti, atsileisti: Lė̃šta šaltis, t. y. prėksta, prėskiau šąla J. lėšti; atlėšti; išlėšti; nulėšti …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • lesti — pullo (yl viinapullo) Lattial oli vaan pari tyhjää lestii …   Suomen slangisanakirjaa

  • lėsti — lė̃sti vksm. Bùtelyje bai̇̃giasi degti̇̀nė, lė̃sta gerėjų kalbà …   Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas

  • lėsti — lė̃sti, lė̃sta, lė̃to intr. tapti, darytis lėtesniam: Baigiasi bonkoje degtinė, lėsta ir trijų gėrėjų kalba MTtIV158. Vežimų šešėliai vis ilgėja. Kaitra lėsta rš …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • išlesti — išlèsti, ìšlesa, ìšlesė tr. 1. R, K lesti iki nebeliekant (iki galo): Žvirbliai kviečius ìšlesė Rm. 2. LL289 iškapoti, iškirsti snapu: Gervė labai tankiai eidavo ant dirvos artojaus ir sėjinius iš šaknių išlesdavo Tat. lesti; aplesti;… …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • pili — pìli interj. Mžk, pỹli Žgč ute (kartojant antis šaukiant): Pìli pìli, kad antis šaukia pri lesalo J. Antikės, pìli pìli pìli, lesti atnešiau! Krš. Pỹli pỹli leskiat, ko neitat! Jdr. Pìli pìli, lesti pabarsčiau! Pvn …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • sulesti — sulèsti, sùlesa, sùlesė tr. 1. R, K lesti iki pabaigos, suvartoti lesalą: Vanags su vaikais daug sùlesė vištų K.Donel. Žvirbliai sulès grūdus vištom Ėr. Ir paukščiai tavo kūną sules BB1Moz40,19. ^ Jau aš daug kruopų esu sulesęs TŽIV511.… …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • įlesti — įlèsti, į̃lesa, į̃lesė 1. refl. įnikti lesti: Višta įsìlesė Š. 2. intr. prk. įkirsti, įpilti: Vaike, nešauk taip prieš tėvą – kai įlèsiu tau į klyną, tai aprimsi Žvr. 3. tr., intr. prk. įgerti, įkaušti: Gerokai vyrelis įlẽsęs, virtuoja… …   Dictionary of the Lithuanian Language

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”