ljúbljenec

ljúbljenec
-nca m (ū) 1. s prilastkom kdor uživa posebno naklonjenost koga: najmlajši sin je očetov ljubljenec; bil je vesel družabnik in ljubljenec deklet; biti ljubljenec vse družine; ta igralec je ljubljenec občinstva 2. ekspr. ljubljen človek: ded pripoveduje zgodbe svojim ljubljencem vnučkom / zastar. dekle je ponosno na svojega ljubljenca fanta // kar je komu ljubo, drago sploh: otroku se ptički smilijo, zato pridno krmi svoje ljubljence

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • dámstvo — a s (ȃ) zastar. dame: ljubljenec vsega damstva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • favorít — a m (ȋ) 1. kdor ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: favoriti so domačini; imajo ga za favorita; favoriti šahovskega turnirja; favorit v lahki kategoriji; pričakovana zmaga favoritov 2. knjiž. kdor uživa posebno naklonjenost, navadno kake …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ljúbček — čka m (ȗ) 1. nav. ekspr. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno žensko: njegova žena ima ljubčka 2. star. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: njen ljubček je šel na vojsko; nezvest ljubček 3. redko ljubljenec: zaradi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ljubímec — mca m (ȋ) 1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno žensko: to je njen ljubimec; mož je našel pri ženi ljubimca 2. zastar. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: dekletovega ljubimca so vzeli k vojakom ● zastar. ljubimca… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ljúbljenček — čka m (ū) ekspr. manjšalnica od ljubljenec: najmlajši sin je očetov ljubljenček / medvedka povsod išče svojega izgubljenega ljubljenčka ∙ iron. ti mamini ljubljenčki se znajo boriti samo z jezikom razvajeni, nesamostojni, zelo zahtevni otroci,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • míljenec — nca m (ȋ) ekspr. ljubljenec: njegov miljenec ga je v nesreči zapustil; bil je miljenec vse družine / miljenec usode …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mílostnik — a m (ȋ) zastar. ljubljenec, varovanec, navadno kake visoke, vplivne osebe: dvorni, kraljičin milostnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • péstovanček — in pestovánček čka m (ẹ; á) ekspr. 1. (majhen) otrok: pestovančka so preoblekli v čisto oblekico / doma so še trije pestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: on je vedno ostal mamin pestovanček / ti ljudje so pravi pestovančki / mucek je bil… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razvájenec — nca m (ȃ) ekspr. razvajen človek: fant je razvajenec; sebičnež in razvajenec / bil je očetov razvajenec ljubljenec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spéstovanček — in spestovánček čka m (ẹ; á) ekspr., redko 1. (majhen) otrok: matere s spestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: pozna se mu, da je mamin spestovanček …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”