lomíti


lomíti
lómim nedov. (ȋ ọ́) 1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez koleno in jo lomil jo poskušal zlomiti; v jezi je divjal in lomil pohištvo grdo ravnal z njim, ga razbijal; pod težo se je deska začela lomiti je začela kazati znake, da se bo prelomila / ekspr.: pomol je lomil valove; morje se lomi ob pečinah; pren., knjiž. val ekspresionizma se je že lomil // s silo, pritiskom delati, da kaj trdega ni več s čim zraščeno, skupaj: otroci lomijo mladike v grmu; burja lomi ledene sveče; veter je lomil veje; veje se lomijo pod težkim snegom; lomiti koruzo lomiti koruzne storže s stebla / lomiti granit, kamen, marmor pridobivati uporabne kose iz žive skale 2. nav. 3. os. povzročati zvijanje telesa, udov: spet ga lomi božjast; krč jo lomi; vse telo mu lomijo krči / brezoseb.: včeraj ga je spet lomilo imel je napad božjasti; ekspr. gledalce je kar lomilo od smeha zvijali, pripogibali so se / z oslabljenim pomenom otrok ni zdrav, božjast ga lomi ima božjast, je božjasten 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza ga lomi; krčevit jok jo je lomil; togota ga lomi / jeza ga lomi, ker ni bil izvoljen jezi se; taka radovednost me lomi, da moram pogledati // polaščati se, lotevati se: komaj gleda, tako ga lomi spanec / kašelj ga je začel lomiti; že prej ga je lomil smeh, zdaj pa se je zakrohotal 4. publ. odpravljati, premagovati, uničevati: lomiti preživele nazore; lomiti stare družbene odnose, tradicijo; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; predsodki se lomijo 5. slabš. slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki: za silo je lomil angleščino; lomil je celo nekoliko po slovensko 6. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga bo še naprej lomil, bo izključen; mladina ga lomi / to smo ga lomili / njegova žena ga lomi z drugimi; lomi ga, kot da ne bi bil poročen se družabno, erotično izživlja // delati napake: igralec ga je pri premieri lomil; pri šolski nalogi sem ga strašno lomil / godba je dobro igrala, le boben ga je malo lomil / trdil je, da ga trgovina lomi 7. publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se 8. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: menda se bosta ločila. Ne lomi ga; ali si zdaj jezna name? Nikar ga ne lomi; tega izpita ne bom nikoli naredil. Kaj ga pa lomiš ● ekspr., redko težko delo človeka lomi zelo utruja; pog., ekspr. letos ga vreme lomi je slabo, nestalno vreme; zastar. tega vprašanja ne bom rešil, naj si še tako lomim glavo belim; knjiž. pili sta kavo in lomili bel kruh jedli; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke; jokala je in (si) lomila roke, lomila z rokami delala krčevite gibe, izražajoč žalost, obup; ekspr. pri tej nalogi si bo lomil zobe jo bo težko reševal; ekspr. medved je lomil skozi goščavo lomastil; knjiž. razbojniki lomijo v hišo vdirajo, vlamljajoagr. lomiti lan s posebno pripravo lomiti laneno slamo pri pridobivanju prediva; fiz. prozorno telo lomi svetlobo povzroča spremembo smeri valovanja pri vstopu vase; tisk. lomiti urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani); usnj. lomiti usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo lomíti se 1. biti lomljiv: koruzni kruh se lomi / lasje, nohti se mu lomijo 2. ekspr. pripogibati se, zvijati se: ponižno je pozdravljal in se lomil v pasu; tako so se smejali, da so se kar lomili / lomiti se od smeha, v joku, v smehu 3. biti ostro ukrivljen: črta se lomi; reka se lomi; cesta se lomi navzdol; rov se ostro lomi / topol meče dolgo senco, ki se lomi ob zidu ♦ fiz. svetloba, zvok se lomi spreminja smer pri prehodu v drugo snov 4. knjiž., ekspr. izgubljati trdnost, moč: njen ponos se lomi; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; njegova upornost se lomi / lomiti se v sebi ● glas se mu je lomil od ganjenosti, razburjenja govoril je pretrgano, s prekinitvami; ekspr. ob tujem izrazu se mu je lomil jezik težko ga je izgovarjal; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize; ekspr. dve uri sem se lomil po tistem kamenju (težko) hodil lomèč -éča -e: jokala je, lomeč (si) roke; plaz se vali v dolino, lomeč smreke kot bilke; stal je v zadregi, lomeč v roki vžigalico; pokanje lomečega se ledu lómljen -a -o: lomljena vrsta hiš / lomljeni kamen; lomljeni oklepaj iz dveh ležeči črki V podobnih znakov; lomljena črta

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • lomiti — lòmiti (što, koga) nesvrš. <prez. īm, pril. sad. lòmēći, prid. trp. lȍmljen, gl. im. lòmljēnje> DEFINICIJA 1. primjenom sile dijeliti na dva ili više komada što kruto ili tvrdo [lomiti kamen; lomiti kruh, pogaču dijeliti objema rukama bez… …   Hrvatski jezični portal

  • lomiti — lòmiti se nesvrš. <prez. īm se, pril. sad. lòmēći se, gl. im. lòmljēnje> DEFINICIJA 1. pucati, kidati se 2. pren. a. prisiljavati se na postupak suprotan vlastitoj volji b. biti neodlučan [lomiti se u duši; lomiti se između dviju… …   Hrvatski jezični portal

  • lòmiti se — nesvrš. 〈prez. īm se, pril. sad. ēći se, gl. im. ljēnje〉 1. {{001f}}pucati, kidati se 2. {{001f}}pren. a. {{001f}}prisiljavati se na postupak suprotan vlastitoj volji b. {{001f}}biti neodlučan; dvoumiti se [∼ u duši; ∼ između dviju mogućnosti] 3 …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • lòmiti — (što, koga) nesvrš. 〈prez. īm, pril. sad. lòmēći, prid. trp. lȍmljen, gl. im. lòmljēnje〉 1. {{001f}}primjenom sile dijeliti na dva ili više komada što kruto ili tvrdo [∼ kamen; ∼ kruh, pogaču dijeliti objema rukama bez rezanja; komadati] 2.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • kópje — a s (ọ̄) 1. pri primitivnih ljudstvih tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje: kopje ga je zadelo v srce; sovražniki so metali kopja iz razdalje dvajset korakov / bojno kopje; pren., pesn. reko je razparalo kopje svetlobe… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ломить — ломлю, укр. ломити, ст. слав. ломити, ломлѭ κλᾶν (Клоц., Супр.), болг. ломя ломаю , сербохорв. ло̀мити, ло̀ми̑м, словен. lomiti, lomim, чеш. lomiti, lomim, слвц. lоmit᾽, польск. ɫomic, ɫomię, н. луж. ɫomis. От лом. Ср. лит. lamdyti, lamdau… …   Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера

  • Istro-Romanian language — language name=Istro Romanian nativename=Vlăşeşte/Rumâreşte local name=Rumêri kuvinta familycolor=Indo European states=flag|Croatia region=Istria speakers=1000 fam2=Italics fam3=Latin fam4=Romance languages fam5=Eastern Romance iso2=roa|iso3=ruo… …   Wikipedia

  • Schtokawisch — Štokavisch [ˈʃtɔkaːʋiʃ], manchmal auch Schtokawisch, bezeichnet in der Linguistik eine Dialektgruppe der südslawischen Sprachen. Als amtliche Bezeichnung war es nie üblich. Štokavische Dialekte werden in ganz Bosnien Herzegowina und Montenegro… …   Deutsch Wikipedia

  • Stokavisch — Štokavisch [ˈʃtɔkaːʋiʃ], manchmal auch Schtokawisch, bezeichnet in der Linguistik eine Dialektgruppe der südslawischen Sprachen. Als amtliche Bezeichnung war es nie üblich. Štokavische Dialekte werden in ganz Bosnien Herzegowina und Montenegro… …   Deutsch Wikipedia

  • Štokavisch — [ˈʃtɔkaːʋiʃ], manchmal auch Schtokawisch, bezeichnet in der Linguistik eine Dialektgruppe der südslawischen Sprachen. Als amtliche Bezeichnung war es nie üblich. Štokavische Dialekte werden in ganz Bosnien Herzegowina und Montenegro sowie im… …   Deutsch Wikipedia