béljenje

béljenje
1 -a s (ẹ́) 1. glagolnik od beliti1: a) beljenje stanovanja b) beljenje las, platna; beljenje tkanine s klorom c) beljenje hlodov 2. redko belež: beljenje odpada s sten ------ 2 -a s (ẹ́) glagolnik od beliti2: beljenje žgancev

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • ápno — a s (á) bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bélež — a m (ẹ̑) z vodo mešano gašeno apno za beljenje (sten): pripravil si je belež za stene; razkuževalni učinek apnenega beleža // tanka prevleka iz tega: belež se lušči; pod beležem so odkrili freske …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • belílnica — e ž (ȋ) tovarniški obrat za beljenje (tkanin): tovarna gradi novo belilnico / belilnice in barvarne …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • belílnik — a m (ȋ) obrt. čopič za beljenje z beležem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klícati — klíčem nedov., klícala in klicála (í ȋ) 1. glasno izgovarjati, govoriti, navadno kako ime: klical ga je, pa se ni hotel obrniti; vztrajno kliče mater; že dolgo te kličem; v strahu jo je začel klicati / polglasno, z močnim glasom klicati / iti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • končávati — am nedov. (ȃ) 1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti; končevati: končavati beljenje stanovanja; publ. predsednik je končaval s pozdravljanjem gostov // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kréda — e ž (ẹ̑) 1. snov za pisanje po večjih površinah, navadno v obliki podolgovatega predmeta: kupiti kredo; pisati s kredo na tablo; barvasta kreda; košček krede; škatlica kred; bled kot kreda / krojaška kreda; šolska kreda // petr. rahla usedlina… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naméšati — tudi namešáti am dov. (ẹ á ẹ) z mešanjem priti do česa: pleskar je namešal barvo za beljenje; namešati pijačo / namešati blato in grušč // z mešanjem spraviti kam: namešati strup med jed; v vino je namešal vode naméšan a o: z blatom namešan… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • perborát — a m (ȃ) kem. brezbarvna snov, ki se dodaja zlasti pralnim sredstvom za beljenje perila: uporaba perborata v tekstilni industriji / natrijev perborat …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sinkolít — a m (ȋ) zmes sintetičnih barv za beljenje sten: prebeliti s sinkolitom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”