beráčiti

beráčiti
-im nedov. (á ȃ) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • beráčenje — a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bernjáti — ám nedov. (á ȃ) star. prositi, pobirati miloščino; beračiti: bernjati po vaseh …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iztégati — am in stégati am nedov. (ẹ̄) iztegovati: iztegati noge, roke / oreh iztega veje čez cesto / iztegali so vratove, da bi bolje videli ∙ nizko vsi samo iztegajo jezike nenaklonjeno govorijo, opravljajo; ekspr. potepuh je in ne zna drugega kot… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mórati — am nedov. (ọ̑) 1. z nedoločnikom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje a) zaradi določenih okoliščin: na starost je moral beračiti; morali so delati, če so hoteli živeti; krivec se mora zagovarjati pred sodiščem / delavec… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stàr — stára o stil. ó prid., staréjši stil. stárji stil. stárši (ȁ á) 1. ki je v zadnjem obdobju življenja: star človek; žival je bila že stara; ni si mislil, da je star // ki je v poznem obdobju rasti: star radič je grenek; kosili so že staro travo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”