meglíca

meglíca
-e [mǝg] ž (í) 1. redka megla, navadno manjšega obsega: meglica se dviga, razkadi, spušča; nad jezerom leži meglica; ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; bela, prosojna, rahla meglica; ekspr. kosmi meglice ♦ meteor. redka megla, zaradi katere vidljivost ni zmanjšana pod 1 km // (bel) oblaček: ni meglice, ki bi obetala dež; meglice na nebu // ekspr., s prilastkom večja količina, množina delcev česa v ozračju, ki povzroča slabšo vidljivost: za vojaki je ostala samo še prašna meglica / meglice vodometa 2. rahla, komaj vidna vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: umrla je, saj na ogledalu ni meglice; meglica na očalih 3. astr. velika količina, množina plinov in prašnih delcev v prostoru med zvezdami: meglica v Orionu / svetla, temna meglica ● ekspr. če je preveč pil, mu je rahla meglica ovila možgane ni mogel več logično misliti, trezno presojati; nar. meglica na borovnicah, slivah tanka voščena prevleka; poprh

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • čád — a m (ȃ) knjiž. 1. prosojna, rahla meglica: nad kopnečimi snežišči se dviga čad; modrikast čad trepeta v parku; gozdovi so odeti v nežen čad; jutranji čad 2. dim: iz dimnikov se vije čad; črni čad plamenice / kuhinjski čad sopara, sopuh // saje:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hláp — a m, mn. stil. hlapóvi (ȃ) nav. mn. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: prostor je bil napolnjen z bencinskimi hlapi; vinski, vodni hlapi; hlapi nitrolaka / star.: hlapi so se dvigali iz tal prosojna …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kopréna — e ž (ẹ̑) knjiž. 1. tančica, pajčolan: imela je s kopreno zagrnjen obraz; črna, prozorna koprena; pren. na široko je začel odgrinjati kopreno z njegove preteklosti 2. ekspr. meglica, prozoren oblak: po nebu so plule komaj vidne koprene / sonce se …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • láhek — tudi lahák hka o tudi ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • láhen — hna o stil. ó prid. (á) 1. ki dosega majhno stopnjo a) glede na učinek, posledico: lahen dež, veter / imeti lahen spanec rahel b) glede na čutno zaznavnost: telo mu je spreletel lahen drget; pozdraviti z lahnim poklonom; lahen smehljaj; lahna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lebdéti — ím nedov. (ẹ í) 1. biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: plankton lebdi v morju; prah lebdi v zraku; nad poljem lebdi lahna meglica / astronavt lebdi v vesoljski kabini; postovka lebdi nad njivami; pren., knjiž. jesensko… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ležáti — ím nedov. (á í) 1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • meglenína — e [mǝg] ž (í) knjiž., redko megla, meglica: gozd izginja v meglenini …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • meglína — e [mǝg] ž (í) knjiž. megla, meglica: sonce je prodiralo skozi jutranjo meglino; modrikasta meglina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mračíti — ím nedov. (ȋ í) 1. knjiž. delati mrko, neprijazno: težko življenje mu je mračilo obraz; kaj ti mrači oko; kaj se mračiš; izraz se mu je čedalje bolj mračil 2. knjiž. delati nejasno, zmedeno: gorje mu je mračilo duha; duh se mu je mračil / solze… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”