méstece

méstece
-a [tǝc] s (ẹ̄) manjšalnica od mesto: a) mestece je ležalo na oni strani reke; iz mesteca se je razvilo pomembno industrijsko središče; podeželska mesteca / vse mestece je bilo na nogah / srednjeveška mesteca b) ekspr. v prenapolnjeni kavarni so gostje prežali na vsako izpraznjeno mestece / ekspr. še psu ni privoščil gorkega mesteca

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • jintui — JINTUÍ, jintuiesc (jíntui), b. IV. tranz. A frământa caşul pentru a l stoarce de zer. – cf. j i n t i ţ ă. Trimis de cata, 13.09.2007. Sursa: DEX 98  jintuí vb., ind. prez. 1 sg. şi 3 pl. jintuiésc, imperf. 3 …   Dicționar Român

  • fjórdski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fjord: tihe fjordske vode / majhno fjordsko mestece …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • míčen — čna o prid., míčnejši (í ȋ) knjiž. privlačen, ljubek: mičen obraz; dekleti sta bili prav mični; v tej svoji zadregi je bila zelo mična / mično jezero, mestece / njegovo pripovedovanje je nadvse mično zanimivo míčno prisl.: gosta je bilo res… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rokáv — a m (á) 1. del oblačila, ki obdaja posamezno roko: zašiti, zavihati rokav; obrisati si čelo ob rokav, v rokav, z rokavom; vtakniti roko v rokav; potegnila, pog. pocukala ga je za rokav in mu pomežiknila; levi rokav; prekratki rokavi; rokav je na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • selíšče — a s (í) 1. kraj, prostor naselitve: poiskati so si morali nova selišča; naselje na neprimernem selišču 2. knjiž. zaselek, naselje: to mestece je največje selišče na otoku; utrjeno, zapuščeno selišče 3. star. stanovanje, bivališče: na hribu je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • snívati — am nedov. (í) pesn. sanjati, sanjariti: snival je o dnevih, ki so prehitro minili / snivati čudne sanje // spati: otrok je snival v materinem naročju / grob, v katerem sniva velik pesnik je pokopan / ribnik sniva je miren; mestece je snivalo pod… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vkleníti — vklénem dov. (ȋ ẹ) 1. dati komu na roke, noge lisice, verigo za onemogočenje svobodnega gibanja: aretirance so vklenili; vkleniti po dva in dva skupaj / vkleniti komu roke v lisice; pren. hoteli so mu vkleniti duha, voljo // tesno obdati in s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”