migotáti

migotáti: -ám nedov. (á ȃ) hitro, lahno se premikati sem in tja: listi, plamenčki sveč migotajo v vetru / zrak migota nad razgreto pločevino / ekspr. pes veselo migota z repom maha / luč ob cesti nemirno migota // ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so prijazno migotale ● pred očmi mi migota zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da se mi pred očmi vse premika, maje migotajóč -a -e: zrak je bil razgret in migotajoč; migotajoče luči

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

gomoléti — ím nedov., tudi gomôlel (ẹ í) star. migotati, migljati: vroč zrak je gomolel okrog peči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
migotánje — a s (ȃ) glagolnik od migotati: migotanje slike na televizijskem zaslonu / migotanje razgretega zraka nad strehami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrgoléti — ím nedov. (ẹ í) nav. 3. os. 1. živahno premikati se, letati v velikem številu in ne v isti smeri: v zraku so mrgoleli komarji; po mravljišču mrgolijo mravlje; ribe so mrgolele okrog hrane / ekspr. množica na trgu je živahno mrgolela 2. ekspr., s … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrléti — ím nedov. (ẹ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti; brleti: za okni so mrlele drobne lučke; ognji so mrleli po taboru; pren. bolečina je le še mrlela // knjiž. neizrazito se odražati, kazati: venec gor je v daljavi mrlel iz sivine; pren … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svepetáti — ám in éčem nedov. (á ȃ, ẹ) star. migotati, migljati: v daljavi je svepetala drobna lučka / zvezde svepetajo na nebu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamigotáti — ám dov. (á ȃ) 1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja: plamen sveče je nemirno zamigotal / ekspr.: žarnica je zamigotala, vendar ni ugasnila nekajkrat utripnila; zamigotal je s prsti zamigal 2. ekspr. začeti migotati: v daljavi so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias