napovedoválec

napovedoválec
-lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj: zaposlen je kot napovedovalec; dober, znan napovedovalec; glas napovedovalca / razpisati mesto televizijskega napovedovalca // kdor na prireditvi napoveduje, komentira program: duhovit napovedovalec 2. kdor vnaprej pripoveduje, določa potek, pojavitev česa: napovedovalci boljših dni / napovedovalec usode

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • brálec — lca [u̯c] m (ȃ) kdor bere: naše bralce bomo sproti obveščali o dogodkih; epizoda v tekstu bralca pritegne; zgodba za najmlajše bralce; strasten bralec kriminalnih romanov; pisatelj je priljubljen med širokimi plastmi bralcev / knjižnica ima… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klicár — ja m (á) 1. knjiž., s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik: bil je klicar miru; klicar prebujajočega se slovenstva ∙ knjiž., ekspr. čebela, klicar pomladi znanilec, napovedovalec 2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • konferansjé — ja m (ẹ̑) knjiž. kdor na prireditvi najavlja in komentira program; vodja oddaje: duhovit, simpatičen konferansje / nastopil je kot konferansje / televizijski konferansje napovedovalec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • moderátor — ja m (ȃ) 1. kdor na konferencah, strokovnih sestankih namesto avtorjev strnjeno podaja glavno vsebino referatov ali vodi delo: bil je eden izmed moderatorjev; moderator kongresa // rad. napovedovalec, ki neposredno sodeluje v oddaji kot njen… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • najávljati — am nedov. (á) delati, da postane prihod koga vnaprej znan: najprej so jih najavljali pri tajnici // delati, da postane kaj vnaprej znano: napovedovalec je najavljal spored; pren., knjiž. pomlad se je že najavljala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • napovedník — a m (í) knjiž., redko znanilec, napovedovalec: napovednik njegovega prihoda …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • napovedováti — újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da postane prihod koga, nastop česa vnaprej znan: klici navdušene množice so ga že od daleč napovedovali; založba napoveduje izid knjige že za letošnje leto; napovedujejo se nam znanci iz zamejstva / napovedoval se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oznanjeválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj razširja, uči: prvi oznanjevalci krščanstva, protestantizma / oznanjevalec revolucionarnih idej glasnik / ekspr. oznanjevalec vremena napovedovalec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poročílo — a s (í) 1. kar seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: o tem se ni ohranilo nobeno poročilo; lažno, zanesljivo, zaupno poročilo; poročila očividcev; poročilo s fronte / vremensko poročilo /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”