neizméren

neizméren
-rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. 1. nenavadno velik, velikanski: tam se razprostira neizmerna ravnina; neizmerno morje leži pred njim / zbrala se je neizmerna množica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: neizmerna dobrota, ljubezen; neizmerno trpljenje; obšlo ga je neizmerno veselje neizmérno prisl.: neizmerno ljubiti koga; neizmerno lep razgled; tam je neizmerno prostora

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • nèizméren — rna o prid. (ȅ ẹ̄) knjiž. neizmerljiv: neizmerna količina; globina se mu je zdela skoraj neizmerna …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brezméren — rna o prid. (ẹ ẹ̄) ki presega navadno mero: brezmerno kajenje // knjiž. neizmeren: brezmerno hrepenenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • horizónt — a m (ọ̑) 1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti // najbolj oddaljeni, končni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • káos — a m (ȃ) 1. knjiž. velik nered, zmeda: v mestu je bil popoln kaos; najti izhod iz kaosa / gospodarski, idejni, politični kaos / kaos glasov 2. po nazoru starih Grkov neizmeren prazen prostor, iz katerega je nastal svet: kaos in kozmos …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kózmos — a m (ọ̑) 1. astr. prostor, v katerem so nebesna telesa; vesolje: širjenje kozmosa 2. po nazoru starih Grkov (neizmeren) prostor kot urejena celota: od kaosa do kozmosa; pren., knjiž. pesnikov svetlobni kozmos 3. knjiž., ekspr. človekov duhovni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • neizrečèn — êna o prid. (ȅ é) star. neizmeren, nepopisen: obšla ga je neizrečena groza; občutiti neizrečeno žalost; gledal jo je z neizrečenim sočutjem neizrečêno prisl.: neizrečeno se veseliti; neizrečeno dober človek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • neizrécen — cna o prid. (ẹ̄) knjiž. neizmeren, nepopisen: gledal ga je z neizrecnim prezirom; znan je po neizrecnih zaslugah; začutil je neizrecno hrepenenje po domu neizrécno prisl.: neizrecno si je želel te knjige; obiska je bil neizrecno vesel …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • neizréčen — čna o prid. (ẹ̄) star. neizmeren, nepopisen: neizrečna sreča; njegovo trpljenje je bilo neizrečno neizréčno prisl.: neizrečno priden otrok …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèizrekljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) 1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje 2. star. neizmeren, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši nèizrekljívo prisl …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nezméren — rna o prid. (ẹ ẹ̄) zastar. neizmeren: nezmerni gozdovi / nezmerna lepota nezmérno prisl.: prišlo je nezmerno ljudi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”