blagoglásen

blagoglásen
-sna -o prid. (ā) ki se blago, prijetno glasi: blagoglasni romanski jeziki; njegovi verzi so blagoglasni in gladko tekoči; blagoglasna beseda; skozi okna se sliši blagoglasno petje ubrano

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • evfóničen — čna o prid. (ọ) knjiž. ki se blago, prijetno glasi; blagoglasen: evfonična beseda …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lepoglásen — sna o prid. (ā) star. blagoglasen: lepoglasni slovanski jeziki; lepoglasne rime …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • miloglásen — sna o prid. (ā) zastar. blagoglasen: slovenščina je miloglasen jezik / bil je prijeten družabnik in miloglasen pevec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • muzikálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na muziko; glasben: muzikalna prvina / muzikalna izobrazba, vzgoja; izvajati, poslušati muzikalne reprodukcije / pomemben muzikalni dogodek 2. ki ima čut, smisel za glasbo: muzikalen otrok / njeno igranje je bilo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèblagoglásen — sna o prid. (ȅ ā) ki ni blagoglasen: neblagoglasni verzi; neblagoglasna beseda …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sladkoglásen — sna o prid. (ā) zastar. blagoglasen: sladkoglasna govorica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sladkogólk — a o [u̯k] prid. (ọ̑ ọ̄) zastar. blagoglasen: sladkogolke pesmi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žámetast — a o prid. (á) 1. značilen za žamet: žametast lesk, otip, videz // ki je iz žameta; žameten: žametaste hlače; žametasto krilo 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: žametasta roka; žametasta trava; pesn. žametasto nočno nebo / žametast… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žámeten — tna o prid. (á) 1. ki je iz žameta: žameten telovnik; žametna obleka / žametna tkanina // prevlečen, obdan z žametom: žameten naslanjač; žametna škatlica // značilen za žamet: žameten otip, videz 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”