nèovrgljív

nèovrgljív
-a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ovreči: to je neovrgljiv dokaz; neovrgljiva domneva, trditev; neovrgljivo dejstvo / neovrgljiva pravica; neovrgljiva resnica // nav. ekspr. ki se ne da zanikati, zatajiti: njegov vpliv na kulturni razvoj je neovrgljiv nèovrgljívo prisl.: neovrgljivo dokazati, potrditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • dokônčen — čna o prid. (ó) 1. narejen, izveden do konca: pripraviti dokončni načrt; dokončen proizvod; dokončna montaža / dokončna zmaga / delo dobiva dokončno podobo 2. ki se ne da spremeniti; nepreklicen, neovrgljiv: odločba ustavnega sodišča je dokončna; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • enoveljáven — vna o prid. (á ā) publ. neizpodbiten, neovrgljiv: poskusi niso dali enoveljavnih rezultatov enoveljávno prisl.: upravičenost takšnega sklepa je mogoče enoveljavno dokazati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèizpodbójen — jna o prid. (ȅ ọ̑) knjiž. neizpodbiten, neovrgljiv: neizpodbojen dokaz ♦ jur. neizpodbojna sodba …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèodbíten — tna o prid. (ȅ ȋ) 1. ki se ne more, ne sme odbiti, odšteti: neodbitni stroški 2. zastar. neizpodbiten, neovrgljiv: neodbitno dejstvo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèovŕžen — a o prid. (ȅ ȓ) ki ni ovržen: dokaz je ostal neovržen; neovržena trditev žna o prid. (ȅ ȓ) star. neovrgljiv: neovržen dokaz; neovržna domneva / neovržna resnica nèovŕžno prisl.: neovržno dokazati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèpobíten — tna o prid. (ȅ ȋ) knjiž. neovrgljiv, neizpodbiten: nepobiten dokaz; to je nepobitno dejstvo / nepobitna resnica nedvomna nèpobítno prisl.: nepobitno dokazati; napovedi so nepobitno držale / ekspr., v povedni rabi nepobitno je, da so doživeli… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”