- blažítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od blažiti: blažitev bolečin; blažitev stanovanjske stiske / blažitev duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blažítev
Look at other dictionaries:
odbijáč — a m (á) 1. vsaka od dveh odbojnih plošč na sprednjem in zadnjem koncu tirniških vozil za prestrezanje, blažitev sunkov pri zadevanju: odbijači so trdo udarili drug ob drugega; voziti se na odbijačih; sprednji, zadnji odbijači / tramvajski,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
amortizêr — ja m (ȇ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja, blažilec: v avtu se je zlomil levi amortizer; hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blažílec — lca [tudi u̯c] m (ȋ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer: hidravlični, teleskopski blažilec; blažilec sunkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blažílnik — a m (ȋ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer … Slovar slovenskega knjižnega jezika
