- nížek
- -žka m (ȋ) knjiž., redko najnižja točka: voda je dosegla svoj nižek
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nížek
Look at other dictionaries:
nízek — zka o prid., nížji (í) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma majhno razsežnost, ant. visok: nizek grm, hrib, stol; nizka hiša, klop; nizko čelo, drevo, vzglavje; gospodarsko poslopje je za dva metra nižje od hiše / nizek fant majhen; ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
NİZEK — f. Câriye. * Küçük mızrak, süng … Yeni Lügat Türkçe Sözlük
tòp — tôpa m, mn. topóvi (ȍ ó) 1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo; top se je sprožil; nabiti top; uliti top; streljati s topovi; ladijski top 2. teh., navadno s prilastkom topu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nizak — nȉzak prid. <odr. nȉskī, komp. nȉžī> DEFINICIJA 1. a. koji ima malu visinu, kratak u vertikalnom pravcu [nizak čovjek] b. koji je na maloj visini u odnosu na vodoravnu površinu [nizak let] 2. koji je ispod prosjeka po visini, razini,… … Hrvatski jezični portal
ált — a m (ȃ) nizek ženski ali deški glas: poje alt / govoriti z altom; ima prijeten alt ♦ muz. prvi alt // nav. mn., žarg. altistka ali altist: nastopili so soprani in alti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brég — a m, mn. bregóvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brežíček — čka m (ȋ) manjšalnica od brežič: nizek, položen brežiček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brežúljek — jka m (ȗ) knjiž. griček, hribček: po brežuljkih in rebrih cvete vresje; nizek, sončen brežuljek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cmákniti — em dov. (á ȃ) z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: nagnil je kozarec in zadovoljno cmaknil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cmôkniti — em dov. (ó ȏ) 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo 3. preh., pog., šalj.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
