obéšati


obéšati
-am nedov. (ẹ́) 1. nameščati kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi: obešati lestence; previdno obešati sliko / obešati perilo na sonce, plašče v garderobo; pren. vse upanje je obešal na eno samo možnost // usmrčevati tako, da si kdo z lastno težo zategne zanko okoli vratu: obešati in streljati talce 2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj: obešali so mu najtežja dela // pripisovati, prisojati: niti z besedo se ni dotaknil tega, kar so mu obešali; obešali so mu razne pustolovščine 3. ekspr. govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neresničnega, izmišljenega: le kdo vam obeša te zgodbe 4. nar. povešati, nagibati: sončnica ponoči obeša cvet; grmi se obešajo čez rob jezera ● ekspr. obešati komu kaj na nos, na ušesa pripovedovati mu, kar se ne bi smelo; ekspr. obešati kaj na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati obéšati se 1. oprijemati se navadno z rokami tako, da se noge ne dotikajo tal: otroci so se obešali na avtomobil in zgodila se je nesreča; obešati se okrog vratu; pri zvonjenju se je z vso težo obešal na vrv 2. slabš., z dajalnikom pridruževati se: obeša se družbam v gostilni; vsiljivo se jim obeša // iskati pomoč, zavetje: nič ni hotel od nas, ni se hotel obešati na nas; bolje, da se ne obeša nanj 3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se: kar naprej se obeša okrog naše hiše; obešati se po gostilnah ● ekspr. dim se je dvigal pod strop in se obešal na trame legal, sedal; slabš. začela se je obešati na fante, na moške začela se je družiti z njimi; začela si je zelo, vsiljivo prizadevati za njihovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. obešati se na okna sklanjati se, nagibati se čeznje; ekspr. obešati se komu na pete slediti mu v neposredni bližini; zasledovati ga; ekspr. obešati se komu na vrat nadležno iskati pomoč, zavetje pri kom

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • razobéšati — am nedov. (ẹ) obešati na več krajev, mest: razobešati zastave / razobešati perilo obešati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vésiti — im nedov. (ẹ ẹ̑) nar. 1. obešati: vesiti perilo / vesiti upornike 2. upogibati, povešati: veter vesi veje / breme vesi ramena k tlom 3. imeti, držati v visečem položaju: vesiti noge čez rob voza vésiti se 1. obešati se: otroci plezajo in se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izobéšati — am nedov. (ẹ) obešati na vidno mesto: za praznik dela izobešati rdeče zastave …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mestéje — stéj ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v mesteje / obešati meso nad mesteje / postaviti večerjo med mesteje obok, stene te odprtine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • navéšati — am nedov. (ẹ) ekspr. obešati: navešati slike po stenah / navešati komu vzdevke navéšati se opirati se, naslanjati se: vso pot se je navešal nanj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obéšanje — a s (ẹ) glagolnik od obešati: obešanje perila, zaves; kavelj za obešanje / streljanje in obešanje / nevarnost pri obešanju otrok na motorna vozila / obešanje po gostilnah ♦ jur., v nekaterih deželah obsoditi na smrtno kazen z obešanjem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obglávljati — am nedov. (á) usmrčevati z odstranitvijo glave: obglavljati žrtve; obglavljati in obešati // odstranjevati glavo, glave: obglavljati trote …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • perílo — a s (í) 1. oblačila in predmeti za gospodinjstvo, narejeni iz pralnega blaga: likati, obešati, prati perilo; zlagati perilo v omaro; nosi samo bombažno, sintetično perilo; čisto, umazano perilo; tovarna perila; košara za perilo / pisano perilo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razvéšati — am nedov. (ẹ) redko razobešati, obešati: razvešati zastave razvéšati se ekspr. razraščati se, širiti se: čez ograjo se razveša španski bezeg / vrtnice so se razvešale v obok so rastle v obliki oboka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • véliki — a o prid. (ẹ̑) 1. določna oblika od velik: a) veliki kazalec ure; mali in veliki krožniki; zvoniti z velikim zvonom; male in velike črke; velika skakalnica; mala in velika začetnica b) pog. veliko pivo c) veliki narodi; veliki orkester… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika