óblanec


óblanec
-nca m (ọ̑) nav. mn. odpadek lesa pri oblanju: nasmetiti tla z oblanci / leseni oblanci ∙ nad vrati so viseli oblanci nekdaj šop oblancev kot znamenje za gostilno

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • óblanica — e ž (ọ̑) nav. mn., star. oblanec: pomesti oblanice ∙ nad vrati so visele oblanice nekdaj šop oblancev kot znamenje za gostilno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strúžek — žka m (ȗ) nav. mn., redko ostružek, oblanec: kup stružkov pri skobeljniku …   Slovar slovenskega knjižnega jezika