obróbje

obróbje
-a s (ọ̑) navadno s prilastkom obrobni, zunanji del: iti po obrobju (gozda), poraslem z macesni; zahodno obrobje Alp; obrobje Panonskega nižavja / preseliti se na obrobje (mesta) / plitvo obrobje oceana / ekspr. ta misel mu je bila nekje v obrobju zavesti; pren. pesnik je ostal na obrobju literarnega dogajanja // knjiž. nižji, revnejši del družbe: otrok družbenega obrobja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • mésto — a s (ẹ) 1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev; mesto leži, se razprostira ob reki; porušiti mesto; stanovati, živeti v mestu; industrijsko, turistično mesto; mesto Celje, Trst; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • močvírski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na močvirje: močvirska megla, voda; močvirske ptice, rastline / močvirsko obrobje / poljud. (močvirska) mrzlica bolezen z občasnimi napadi mrzlice, strok. malarija ◊ bot. močvirska latovka latovka, ki uspeva na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obméjek — jka m (ẹ̑) knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja: kositi na obmejku; po obmejkih raste grmovje / obmejek gozda rob, obrobje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obróben — bna o prid. (ọ̄) 1. ki je, se nahaja ob robu: obrobni okraski / obrobne opombe; obrobne tipke črkovnice / obrobne pokrajine / obrobni slovenski pisci iz obrobnih pokrajin 2. nav. ekspr. manj pomemben: izgubljati se v obrobnih problemih /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obvòd — óda m (ȍ ọ) 1. teh. vod, po katerem je speljana voda, para mimo glavne naprave: zaradi popravil so morali napraviti obvod 2. star. obrobje, okolica: stanovali so na mestnem obvodu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okrájek — jka m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom rob, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke // redko rob, konec: nasloniti komolec na okrajek… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okrájina — tudi okrajína e ž (ā; í) zastar. 1. obrobje, rob: ta umetnostni spomenik je že na okrajini Primorske 2. pokrajina, področje: jezikovne razlike med slovenskimi okrajinami …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • paróbek — bka m (ọ̑) 1. po podiranju drevja preostali del debla; štor: iz parobkov so pognale mladike; zasaditi sekiro v parobek; sedeti na parobku 2. knjiž. rob, obrobje (gozda): priti na parobek / parobek gozda …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • periferíja — e ž (ȋ) kraj, predel, oddaljen od središča: voziti se s periferije v center mesta; stanuje na periferiji (mesta) / skrbeti za razvoj periferije // knjiž., navadno s prilastkom obrobni, zunanji del; obrobje: poškodba na periferiji mrežnice /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • robóvje — a s (ọ̑) star. več robov, robovi: robovje pohištva / kositi travo po robovju / robovje prostranega gozda obrobje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”