obtôžba

obtôžba
-e ž (ō) 1. glagolnik od obtožiti: njegove obtožbe nič ne veljajo; pesnik poostri obtožbo proti stanju v družbi; vznemiril jo je s svojimi obtožbami 2. jur. pismena ali ustna zahteva upravičenega tožilca v kazenskem postopku, s katerim se zahteva glavna obravnava in obsodba obdolženca: ovreči, razširiti, umakniti, vložiti obtožbo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • nèsklépčen — čna o prid. (ȅ ẹ̑) ki ni sklepčen: občni zbor je bil zaradi premajhne udeležbe nesklepčen ♦ jur. nesklepčna obtožba, sodba obtožba, sodba, ki ni logično utemeljena …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • deklaratóren — rna o prid. (ọ̑) jur., v zvezi deklaratorna sodba sodba, s katero se obtožba zavrne …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • inkriminácija — e ž (á) knjiž. obdolžitev, obtožba: njegove besede so inkriminacija ♦ jur. določitev kazenskega zakona, da je kako dejanje kaznivo dejanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krív — a o prid. (ȋ í) 1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta; vse ploskve so krive; ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce // ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ob... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obiti, objahati / občrtati, obkvačkati / obkositi, obžeti / oblepiti, obložiti b) usmerjenosti dejanja mimo česa: objadrati, obplezati c) opravljenega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obtóžen — žna o prid. (ọ̄) nanašajoč se na obtožence ali obtožbo: vse obtožno gradivo je bilo že zbrano / obtožna klop zatožna klop ◊ jur. obtožni postopek sodni postopek v zvezi z obtožbo; obtožni predlog obtožba upravičenega tožilca v skrajšanem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sámoobtôžba — e ž (ȃ ō) obtožba samega sebe: poslušal je njeno mučno samoobtožbo / pisateljeve javne samoobtožbe ♦ jur. kriva samoobtožba …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • temeljíti — ím nedov. (ȋ í) 1. narediti temelj čemu: hišo so dobro temeljili; temeljiti na pilotih, s piloti 2. navadno v zvezi z na imeti kaj za temelj, osnovo: obtožba temelji na dejstvih; komedija temelji na zamenjavanju glavnih oseb / to načelo temelji… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • têžek — in težák têžka o tudi ó prid., téžji (é ȃ é) 1. ki ima razmeroma veliko težo: valiti težke sode; težka butara; kot svinec težki kovčki / težek moker sneg lomi veje; polni klasi so težki / težek zimski plašč debel // z izrazom količine izraža… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zatôžba — e ž (ō) zastar. obtožba, obdolžitev: njegove zatožbe niso resnične / poslušati zatožbo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”