očítanje

očítanje
-a s (ȋ) glagolnik od očitati1: očitanje pomoči ga je bolelo / vse je prenašala brez besed in očitanja; neupravičeno, neutemeljeno, ostro očitanje // nav. mn. očitek: vedno znova mora poslušati njegova očitanja; zavračati očitanja; obsipaval ga je z očitanji ● knjiž. na dogodek je mislil brez očitanja brez občutka krivde

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • grája — 1 e ž (ā) raba peša ugotavljanje, očitanje napak, pomanjkljivosti: z grajo lista se je zameril uredniku; nepravična graja; graja in hvala ∙ knjiž. to je bil človek brez graje brez nravstvenih napak, pomanjkljivosti // opominjanje, oštevanje:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • očítek — tka m (ȋ) kar se očita: poslušati, zavračati, ekspr. požirati očitke; prizanašati z očitki; neosnovani, neutemeljeni, ekspr. grenki očitki; ekspr. koš, ploha očitkov / očitek vesti očitanje / očitki so leteli nanj njemu so očitali; delati očitke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sámoočítanje — a s (ȃ ȋ) knjiž. očitanje samemu sebi: občutek krivde, obžalovanje in samoočitanje / obtoževal se je v mučnem samoočitanju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zvenéti — 1 ím nedov. (ẹ í) 1. dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega: jeklo, kovina zveni / kose so zvenele; strune zvenijo / verige zvenijo rožljajo / ekspr. vesolje je tiho zvenelo 2. navadno s prislovnim …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”