odklénkati

odklénkati
-am dov. (ẹ̑) nav. 3. os. 1. nav. ekspr. prenehati klenkati: zvon je odklenkal 2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža prenehanje obstajanja dosedanjega položaja, uspešnosti: takim ljudem je zdaj odklenkalo; v tej službi ji je odklenkalo / kolonializmu je odklenkalo / zimi je odklenkalo zima je minilaekspr. odklenkalo mu je, jutri ga bomo pokopali umrl je; ekspr. pri njej mu je odklenkalo ni več njen prijatelj; ne ljubi ga več

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”