- ozdravljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki se da ozdraviti: ozdravljiva bolezen, poškodba / težko ozdravljiv bolnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prhljáj — a m (ȃ) 1. luskasti delčki lasišča: prhljaj mu je padal na ovratnik / imeti dosti prhljaja 2. kožna bolezen, pri kateri se lasišče čezmerno lušči: prhljaj je ozdravljiv; sredstva proti prhljaju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trdovráten — tna o prid., trdovrátnejši (ā) 1. ki ne popusti v kaki stvari kljub prigovarjanju, dokazom o neustreznosti: v svojih nazorih trdovraten človek; bil je trdovraten, nihče ga ni mogel pregovoriti / ekspr. trdovraten grešnik, tat / trdovratno tajenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika