- pléza
- -e ž (ẹ́) alp. plezanje: skale so oteževale plezo; zimska pleza
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pléza
Look at other dictionaries:
pléža — e ž (ẹ) knjiž. plezanje, pleza: pleža v steni je bila naporna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plézati — am nedov. (ẹ̑) 1. premikati se navzgor, kvišku, pomagajoč si z nogami in rokami a) po čem navpičnem: opice spretno plezajo; plezati na telefonski drog, mlaj; plezati po drevju / plezati navzdol ∙ ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véverica — e ž (ẹ) gozdni glodavec temno rjave barve s košatim repom, ki živi na drevju: veverica muklja; veverica pleza, skače po drevju; pleza kot veverica ∙ ekspr. poglej, kakšna veverica je ljubka, živahna ženska ♦ zool. leteče veverice glodavci, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bŕglez — 1 a m (ȓ) zool. gozdna ptica pevka, ki spretno pleza, Sitta europaea: brglez stika po lubju in išče žuželke 2 a m (ȓ) nar. zahodno vrtavka: dekle se je vrtelo po hiši kakor brglez … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvakáč — a m (á) zool. nočna močvirska ptica, ki dobro pleza, Nycticorax nycticorax … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léza — e ž (ẹ) alp. plezanje, pleza: leza v tej steni ni težavna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrávlja — e ž (á) 1. drobna žuželka, ki živi v velikih skupinah: mravlja leze, pleza, teka; mravlja me je ugriznila; drobne mravlje; družina, gnezdo mravelj; ves dan dela kakor mravlja zelo pridno; priden je kot mravlja zelo ♦ zool. bela mravlja termit;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múha — e ž (ú) 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih; muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne; odganjati muho z roko; otepati muhe konju; črne, nadležne, ekspr. sitne muhe; ekspr. vse črno muh; roji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nápak — prisl. (ȃ) raba peša izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: napak meriti, zapisati; dobro pleza, nikoli ne stopi napak; napak je storil, ko je odgovarjal / če je kaj napak, popravi // v povedni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navéza — e ž (ẹ̑) alp. skupina alpinistov, ki pleza, navezana na isti vrvi: voditi navezo; biti drugi v navezi / mešana naveza iz oseb različnega spola; naveza v dvoje / smer so preplezali v dveh navezah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
