jezíti — 1 ím nedov. (ȋ í) spravljati v jezo, razdraženost: objestno govorjenje jo je jezilo; jezi jo z loputanjem / jezilo bi nas, če bi ne prišli // povzročati nezadovoljstvo: sin ga jezi, ker se ne uči; ekspr. ves svet ga jezi / korupcija, napake ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kámor — prisl. (ȃ) navadno s členkom izraža poljubnost usmerjenosti: želi si stran, kamor si že bodi; lastovke so sedale na žlebove ali kamor že / piše se tudi brez vejice udari, naj pade kamor hoče; prim. kamorkoli vez. (ȃ) v oziralnih odvisnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblátiti — im dov. (á ā) 1. star. umazati z blatom: povodenj je oblatila travnike; oblatiti si obleko / oblatiti ljubezen 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je oblatil / oblatil je njegovo ime / oblatiti ugled države obláten a o: oblatena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odplakníti — in odplákniti em dov. (ȋ á) 1. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: stroj nato odplakne razmočeno umazanijo; odplakniti odpadne snovi 2. s tokom odstraniti zlasti kaj drobnega: voda odplakne prah / ekspr. val te bo odplaknil s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povódenjski — a o [dǝn] prid. (ọ̑) nanašajoč se na povodenj: povodenjska katastrofa / povodenjski most … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povódnja — e ž (ọ̑) zastar. povodenj: tisto leto je bila velika povodnja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prizadéti — dénem dov., prizadêni prizadeníte (ẹ) 1. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: njegove besede so jo prizadele; vsaka krivica, smrt ga zelo prizadene; brezobzirno, neprijetno prizadeti; ekspr. prizadeti v živo zelo / branje te pesmi ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpláviti — im tudi razplavíti ím dov., razplávil (ā ȃ; ȋ í) knjiž. s tokom raznesti: povodenj je razplavila pokošeno travo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šíba — e ž (í) 1. daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej: odrezati šibo; leskova, vrbova šiba; enoletna, muževna šiba; grm z dolgimi šibami; od strahu se trese kot šiba na vodi // taka veja, ločena od rastline: poganjati, švrkati vola… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
