prekrátek

prekrátek
-tka -o prid. (á) preveč kratek: prekratka palica, vrv; ima prekratke roke / nosi prekratko krilo / žarg., šport. skakalec je bil tokrat prekratek, da bi se uvrstil med najboljše naredil je prekratek skok / razlaga je preveč poenostavljena in prekratka / prekratko življenje / noči so mu bile prekratke prekrátko prisl.: prekratko postriženi lasje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • domèt — éta m (ȅ ẹ) 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju ali metanju: rakete z dolgim dometom; domet topov je bil prekratek; top z dometom osem tisoč metrov // razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: novi radijski oddajniki so občutno povečali… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kébast — a o prid. (ẹ) nar. dolenjsko prekratek, premajhen: ta obleka je kebasta …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lék — 1 a m (ẹ̑) 1. knjiž. zdravilo: ozdravel je brez lekov; močen lek / te besede so bile lek srcu, za srce; iskati lek za družbeno krizo ∙ knjiž., ekspr. za to bolezen ni leka ta bolezen se ne da ozdraviti 2. nar., v prislovni rabi, v zvezi za lek… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nalèt — éta m (ȅ ẹ) 1. glagolnik od naleteti: preprečevati nalet snega in ledu s streh / te rastline se razmnožujejo z naletom semen 2. publ. nenaden, silovit nastop, pojav česa na določenem kraju: nalet burje / naleti sovražnih letal // nenaden,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oddíh — a m (ȋ) 1. vdih ali izdih med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem: piti brez oddiha 2. kratka prekinitev dela, gibanja zaradi umiritve dihanja: kratek oddih med delom / minuta oddiha // navadno daljša prekinitev kake dejavnosti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • paradóks — a m (ọ̑) misel, trditev, ki temelji na neskladju s splošno veljavnim, priznanim: ni mogel razumeti paradoksa, da je človeku prekratek čas lahko tudi predolg; značilen dialektični paradoks; paradoks o združitvi nezdružljivega; najti razlago za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rók — in ròk róka m (ọ̑; ȍ ọ) natančno omejeno trajanje, dogovorjeno ali določeno za kaj: rok za javno razpravo je, traja dva meseca; po njegovem mnenju je rok za dokončanje načrta prekratek; držati se rokov; določiti, skrajšati rok; podaljšati rok… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”