pretvéza


pretvéza
-e ž (ẹ̑) 1. kar prikriva pravi vzrok, povod česa: narodna ideja jim je bila pretveza za uveljavljanje materialnih interesov; njegova bolezen je zgolj pretveza, da se lahko izmika odgovornosti / poklicali so vojaštvo pod pretvezo, da bo zavarovalo rudniške naprave; s pretvezo, da neredno opravlja izpite, so ga izključili / iskal je pretvezo za dokončen razdor med njima povod 2. knjiž. izgovor: iskati, najti pretvezo; razmišljala je, s kakšno pretvezo naj pogleda v sobo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • vštúliti — im dov. (ú ȗ) ekspr. dodati v kaj, pristaviti k čemu: v članek je vštulil svoje poglede na stvar vštúliti se nepovabljen, nezaželen se pridružiti komu, priti kam: vštuliti se med obiskovalce, povabljene / to je le pretveza, da bi se vštulila v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika