prevériti

prevériti
-im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotoviti resničnost, pravilnost, točnost česa: preveriti podatke, poročila; tega ni mogoče preveriti; izkustveno, večkrat preveriti / praksa mora preveriti posamezne oblike dela ♦ adm. preveriti točnost prepisa; šol. preveriti znanje učencev ugotoviti znanje učencev z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi // na tak način ugotoviti kaj sploh: preveriti število udeležencev 2. star. prepričati: skušala ga je preveriti, da se moti; na svoje oči sem se preveril o tem / ta dokaz vsakogar preveri prevérjen -a -o: podatki niso preverjeni; bil je preverjen, da ga ne mara; vse je natančno preverjeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • pozitivízem — zma m (ȋ) 1. filoz. filozofska smer, ki zanika vsako spoznanje, ki ga ni mogoče dokazati: pozitivizem in pragmatizem / logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti 2. metoda, ki se zavestno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rezultát — a m (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar se ugotovi s kakim dejanjem: preveriti rezultate anketiranja, meritev / razglasiti rezultate glasovanja, volitev izid // kar se doseže s kakim delom, prizadevanjem: objaviti rezultate raziskovanja; pregled… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • citát — a m (ȃ) dobesedna navedba tujega besedila: rad navaja citate; preveriti citat; podkrepiti tekst s citatom; citati iz Cankarja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dobíti — ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ȋ í, ọ̑) 1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi; dobiti kos kruha, kozarec vina; si že dobil plačo za ta mesec; dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izprášati — tudi izprašáti am tudi sprášati tudi sprašáti am dov., tudi izprášala tudi sprášala (á á á) 1. z vpraševanjem poizvedeti: izprašal je sina, kod je hodil; natančno, temeljito so ga izprašali o vsem; star. izprašati po novicah povprašati ∙ ekspr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izvoljívost — i ž (í) lastnost, značilnost izvoljivega: preveriti izvoljivost kandidatov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kalívost — tudi kaljívost i ž (í) sposobnost semena, da (vz)kali: ugotoviti, če ima seme ustrezno kalivost; ohraniti, preveriti kalivost / kalivost semena …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kótnik — a m (ọ̑) 1. teh. navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L: zaščititi vogle zidov s kotniki / enakokraki kotnik // naprava, podobna črki L, za določanje pravih kotov: preveriti prave kote s kotnikom 2. nar. kočnik: ima še nekaj gnilih… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lógičen — čna o prid., lógičnejši (ọ) 1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni; logične teorije 2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka; biti sposoben logične analize; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • navédek — dka m (ẹ̑) knjiž. 1. citat: izpustiti, preveriti navedek; navedki iz Cankarja / dobesedni navedek 2. redko podatek, pojasnilo: biografski navedki; mesto poudarka, sklanjatev in drugi navedki o krajevnih imenih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”