Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
režánje — a s (ȃ) glagolnik od režati: pasje režanje / iz gostilne se je slišalo veselo režanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nôž — m 〈G nóža, V nôžu, N mn nóževi〉 1. {{001f}}ručno oruđe za rezanje i hladno oružje za sječenje i bodenje [kuhinjski ∼; kirurški ∼; lovački ∼] 2. {{001f}}dio sprave koji ima oštricu i služi za rezanje (npr. u stroju za mljevenje itd.) 3.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
autogen — àutogēn prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji nastaje sam od sebe; iskonski, samodjelatan, samorodan SINTAGMA autogeni trening psih. sistematski postupak mišićnog i psihičkog opuštanja; autogeno rezanje rezanje metala pomoću plamena acetilena uz… … Hrvatski jezični portal
nož — nȏž m <G nóža, V nȏžu, N mn nóževi> DEFINICIJA 1. ručno oruđe za rezanje i hladno oružje za sječenje i bodenje [kuhinjski nož; kirurški nož; lovački nož] 2. dio sprave koji ima oštricu i služi za rezanje (npr. u stroju za mljevenje itd.) 3 … Hrvatski jezični portal
-tom — tom, tomija, tomski DEFINICIJA kao drugi dio riječi označava ono što se odnosi na rez, odrezak, odsjek, rezanje [nekrotomija] ETIMOLOGIJA grč. tomḗ: rez, rezanje; tómos: režanj … Hrvatski jezični portal
nòž — nôža m (ȍ ó) 1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezálnica — e ž (ȃ) 1. obrat za rezanje: dogradili so rezalnico stekla; rezalnica in šivalnica 2. stroj za rezanje slame, sena; slamoreznica: stiskalnica, mlatilnica in rezalnica ◊ agr. del pluga, ki navpično reže brazde; črtalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezálnik — a m (ȃ) stroj, priprava za rezanje: rezati zelje na rezalniku; rezalnik mesa; rezalnik v knjigoveznici ♦ obrt. sodarski rezalnik sodarski rezilnik; teh. plamenski rezalnik naprava za rezanje kovin s plamenom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezílnik — a [tudi u̯n] m (ȋ) 1. stroj, priprava za rezanje: rezati z rezilnikom; rezilnik za jabolka, krompir 2. obrt. orodje z rezilom in dvema ročajema za obdelovanje lesa: z rezilnikom gladiti toporišče; obrezovati z rezilnikom / sodarski rezilnik ◊… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezílo — a s (í) 1. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže: brusiti rezilo; izdelovati rezila; sablja z dolgim, zakrivljenim rezilom; rezilo kose, sekire, srpa; prodajati rezila za obliče // oster, nabrušen rob tega dela: rezilo se je skrhalo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
