celôtnost

celôtnost
-i ž (ó) lastnost celotnega: iz posameznih pojavov sklepati na celotnost / doživljati življenje v vsej njegovi celotnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • celokúpnost — i ž (ū) publ. celota, celotnost, skupnost: širiti zavest narodne celokupnosti; odgovornost pred celokupnostjo; celokupnost odnosov; prikazati celokupnost problematike …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • celôtnosten — tna o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na celotnost: celotnosten pogled na svet celôtnostno prisl.: dojemati arhitekturo celotnostno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drúžba — e ž (ȗ) 1. skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov: človeška družba; sodobna jugoslovanska družba; gospodarstvo, življenje družbe; družina je osnovna celica družbe; najvplivnejša plast družbe; dialektično pojmovanje družbe; problemi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • integrálnost — i ž (ȃ) publ. neokrnjenost, celotnost: obvarovati teritorialno integralnost / spoštovati integralnost držav …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • integritéta — e ž (ẹ̑) 1. knjiž. popolnost, skladnost: človekova notranja integriteta; integriteta osebnosti 2. publ. neokrnjenost, celotnost: boriti se za teritorialno integriteto / kršiti, spoštovati državno integriteto …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jástvo — a s (ȃ) 1. filoz. kar opredeljuje koga, da je jaz: človekovo jastvo 2. zastar. jaz: celotnost njegovega jastva / otresti se svojega jastva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • končáti — ám dov. (á ȃ) 1. z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje opravljanja a) dela, opravila: za danes je končal delo na vrtu; likanja še ni končala; to izigravanje se mora končati / ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati / nar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kônec — 1 nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • totalitéta — e ž (ẹ̑) knjiž. 1. kar zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: opisovati partizanstvo kot človeško totaliteto; analiza razkriva strukturo določene totalitete 2. celovitost: totaliteta odrskega dela; strukturalizem implicira… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • totálnost — i ž (ȃ) knjiž. 1. popolnost: totalnost razdejanja 2. celovitost: zavest o totalnosti umetnine; spoznanje o totalnosti družbenih procesov; totalnost in pluralizem // celotnost, celota: književnost izraža totalnost življenja / pedagog upošteva… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”