šegàv

šegàv
-áva -o prid. (ȁ á) ki ima do česa dobrodušno šaljiv odnos: šegav človek; bil je vesel in šegav // ki izraža, kaže tak odnos: šegav obraz / šegave besede, pesmi; šegavo govorjenje / povedati na šegav način šegávo prisl.: njene oči so se šegavo ozirale po mizah; šegavo ga je pogledal

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • šegávec — vca m (ȃ) ekspr. šegav človek: njegov oče je šegavec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”