sènčen

sènčen
-čna -o (ǝ̏) pridevnik od sence: senčna arterija; senčna kost

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • sénčen — čna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na senco: senčne lise na stropu / senčen gozd, park; senčna stran ulice; hiša na senčnem pobočju / poiskal je senčen prostor; senčno stanovanje / skozi okno je videl le senčni obris / ekspr. sedeti pod senčno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kràj — krája m (ȁ á) 1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • senčína — in sénčina e ž (í; ẹ̑) knjiž. senčen kraj, prostor: oddahniti si v prijetni senčini …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • senčnína — e ž (ȋ) knjiž., redko senčen kraj, prostor: za hišo je bila hladna senčnina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vŕtek — tka m (ȓ) ekspr. manjšalnica od vrt: pred hišo je vrtek / gostilna ima senčen vrtek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zasénčje — a s (ẹ̑) zastar. senca, senčen prostor: zasenčje pod drevesom / samo v kakšnem zasenčju še leži sneg …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”