Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hehèt — éta m (ȅ ẹ) smeh, navadno porogljiv, škodoželjen: tisti hehet mu je začel presedati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudožêljen — jna o prid. (é ē) redko hudoben, škodoželjen: hudoželjna soseda ga neprestano opravlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
maliciózen — zna o prid. (ọ̑) knjiž. hudoben, škodoželjen: pripisovati nasprotniku maliciozne lastnosti / poročila so lažna in maliciozna maliciózno prisl.: maliciozno se smehljati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mefísto — a m (ȋ) ekspr. posmehljiv, škodoželjen, zloben človek: ne poslušaj vendar tega mefista … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škodožêljnež — a m (ȇ) ekspr. škodoželjen človek: nevoščljivci in škodoželjneži … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ženščúra — e ž (ū) slabš. velika, močna ženska, navadno starejša: škodoželjen smeh debele ženščure // ženska sploh: ta ženščura nesramna spet nekaj napleta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zloràd — áda o prid. (ȁ á) zastar. hudoben, škodoželjen: zlorad človek / zlorad smeh zlorádo prisl.: zlorado gledati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
