sléd

sléd
-a m (ẹ̑) zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba z globoko razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjih, Clupea harengus: loviti slede; sardele in sledi ------ stil. -a m, mn. sledóvi (ẹ̑) 1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled se je v gozdu izgubil; sledovi vodijo k potoku; brisati sledove; iskati, najti, opaziti sledove; ranjena srna je puščala krvav sled za seboj; lisičji, zajčji sledovi; sled avtomobilskih koles; v snegu so vidni sledovi čevljev, živine / iti po sledu divjačine; šel je za sledom sani // nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: odstraniti sledove potresa; pospraviti steklenice in druge sledove zabave; udarci biča so puščali črne sledove na hrbtih jetnikov; sledovi bitke, bombardiranja; sledovi merjaščevega ritja / sledovi umazanih prstov na knjigi; moker sled solz na licih / sledovi prestanega trpljenja // kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: sledovi za pobeglim kaznjencem vodijo v tujino; tat ni pustil sledov; po sledovih sklepam, da je skušal nekdo vlomiti 2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: njegovo delovanje pri nas je pustilo globoke sledove; pri otroku so še vidni sledovi neprimerne vzgoje v zgodnjem otroštvu; to so sledovi praznoverja 3. navadno s prilastkom majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: od nekdaj velikega gradu je ostal le še sled; najti sledove rimske stavbe; slabo vidni sledovi obzidja / sledovi starih kultur 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: to je le sled nekdanje lepote, ljubezni; v njem je še bil sled življenja / v njej ni niti sledu maščevalnosti nič; o vročini ni niti sledu ni vročeekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; ekspr. izginil je brez sledu neznano kam; miličniki so vlomilcem že na sledu po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so vlomilci; ekspr. v teh pesmih ni sledov ekspresionizma te pesmi nimajo ekspresionističnih značilnosti; ekspr. v meni je ostal sled žalosti še sem nekoliko žalosten; ekspr. v časopisu ni bilo sledu o teh dogodkih ni bilo nič napisano o njih; o izginulem otroku, za izginulim otrokom ni sledu nihče ne ve, kje jejur. latentni sledovi; snemanje sledov prenašanje sledov (na drugo podlago) zaradi identifikacije; kem. element nastopa v tej snovi v sledovih v zelo majhni količini; lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja ------ ž, daj., mest. ed. slédi (ẹ̑) 1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled drži k vodi; sled se je izgubila; v rosni travi se poznajo sledi; iskati, najti sled; živina pušča sled parkljev v blatu; sneg je zabrisal vse sledi; jasna, stara, sveža sled; lisičja, zajčja sled; vijugasta sled; zavorna sled; sled koles, konjskih kopit; sled velikih nog; sled v vlažnem pesku, snegu / iti po sledi // nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: prsti storilca so na koži žrtve pustili vidne sledi / na obrazu se ji pozna sled mučne nespečnosti / otroci so vrteli bakle in občudovali žareče sledi // kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: za ilegalca so izbrali priimek, ki naj bi zabrisal sled za njim / preiskave so jih pripeljale na pravo, ekspr. vročo sled; zmešati komu sled 2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: te odločitve bodo zapustile globoko sled v našem družbenem življenju / v Prešernovih pesmih je mnogo sledi ljudske pesmi 3. navadno s prilastkom še obstoječi majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: komaj še opaziš kako sled razvalin 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka sled čustev v njem je že ugasnila; to je v njej ubilo še zadnjo sled ljubezni; nikjer ni najmanjše sledi zelenja ● ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. na njenem obrazu se pozna sled časa postarala se je; ekspr. govornik je izgubil pravo sled ni znal nadaljevati; ekspr. vse to je šlo mimo otroka brez velike sledi ni zelo vplivalo nanj; ekspr. priti zvijači na sled odkriti jo; tihotapcem so že dolgo na sledi po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so tihotapcielektr. zvokovna sled; lov. pes izdela sled; prijeti sled; mrzla, topla sled; psih. spominska sled domnevna biokemična sprememba v živčnih celicah, ki jo zapusti dražljaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • Sled — Sled, v. t. [imp. & p. p. {Sledded}; p. pr. & vb. n. {Sledding}.] To convey or transport on a sled; as, to sled wood or timber. [1913 Webster] …   The Collaborative International Dictionary of English

  • sled — n. snow vehicle that glides over snow on two ski like runners (especially one used by children to glide down snow covered hills); sledge v. travel by sled; transfer by sled, transport by sled …   English contemporary dictionary

  • sled — ☆ ☆ sled [sled] n. [ME sledde < MLowG or MDu, akin to Ger schlitten: for IE base see SLIDE] any of several types of vehicle mounted on runners for use on snow, ice, etc.: small sleds are used in the sport of coasting, large ones (also called… …   English World dictionary

  • Sled — (sl[e^]d), n. [Akin to D. slede, G. schlitten, OHG. slito, Icel. sle[eth]i, Sw. sl[ a]de, Dan. sl[ae]de, and E. slide, v. See {Slide}, and cf. {Sledge} a vehicle, {Sleigh}.] 1. A vehicle on runners, used for conveying loads over the snow or ice;… …   The Collaborative International Dictionary of English

  • sled — sled, sledge, sleigh All three words are derived from Dutch and are used for vehicles that carry people or goods over snow. In BrE sledge is the normal word for vehicles of various sizes pulled by people or animals (toboggan, a native American… …   Modern English usage

  • sled — (Brit. sledge) ► NOUN ▪ a vehicle on runners for travelling over snow or ice, either pushed, pulled, or allowed to slide downhill. ► VERB ▪ ride or carry on a sled. DERIVATIVES sledding noun. ORIGIN Low German sledde …   English terms dictionary

  • sled — [sled] noun [C] a sledge …   Dictionary for writing and speaking English

  • sled — [n] sleigh bobsled, dogsled, horse sleigh, luge, sledge, toboggan; concepts 187,217 …   New thesaurus

  • sled — vb., præt. af slide …   Dansk ordbog

  • Sled — A sled, sledge or sleigh is a vehicle with runners for sliding instead of wheels for rolling. It is used for transport on surfaces with low friction, usually snow or ice but any grassy surface is good when it is not too dry. In some cases round… …   Wikipedia

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”